Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obveznost zagotoviti posodo za zbiranje odpadkov je določena z občinskim odlokom in ne s pogodbo. Zato dejstvo, da tožnik ni sklenil pogodbe z izvajalcem javne službe, ne vpliva na njegovo obveznost.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 15.1.2002. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Občinskega inšpektorja Občine D. z dne 26.10.2001, s katero je ta odredil tožeči stranki, da takoj po vročitvi te odločbe preskrbi posodo za zbiranje gospodinjskih odpadkov in tožečo stranko opozoril, da kolikor posode ne bo preskrbela, bo komunalni nadzornik ukrepal skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine T. V obrazložitvi sodbe sodišče soglaša s toženo stranko, da je odločitev prvostopnega organa skladna z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini T. (Odlok, Uradni vestnik Občine T., št. 3/00). Tožnik ima namreč sedež družbe v Občini T., zato je na podlagi navedenega Odloka dolžan nabaviti posodo za zbiranje odpadkov in plačati stroške zbiranj in odvoza komunalnih odpadkov in stroške deponiranja odpadkov. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da je odločba preuranjena, ker z izvajalcem javne službe nima sklenjene pogodbe. Vsi uporabniki namreč postanejo zavezanci za plačilo odvoza in deponiranja odpadkov že takrat, ko začnejo z gradnjo objektov (8. člen Odloka).
Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Sklicuje se na določbo 2. odstavka 7. člena Odloka, ki predvideva sklenitev pogodbe o ravnanju s komunalnimi odpadki med pravno osebo s sedežem na območju občine in izvajalcem. Šele sklenjena pogodba je lahko podlaga za obračun odvoza in deponiranja odpadkov ter za nabavo ustreznega standardiziranega tipa posode. Stranki pogodbe nista sklenili. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih pri tem navaja so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbah Odloka, na katerega se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje.
Ravnanje s komunalnimi odpadki je obvezna lokalna javna služba, ki je poverjena v izvajanje občini. To izhaja iz določbe 26. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO). Občina torej lahko predpiše obvezno vključitev vseh povzročiteljev odpadkov v organiziran sistem odvažanja odpadkov in jim naloži obveznost poravnavanja stroškov. V ZVO ni določb o tem, kako naj občina organizira izvajanje obvezne lokalne javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in kako naj uredi način poravnavanja obveznosti povzročiteljev odpadkov v zvezi z izvajanjem te službe. Ker gre za lokalne zadeve javnega pomena, je njihovo urejanje v celoti prepuščeno občini. Občina T. je z Odlokom naložila uporabnikom ravnanja z odpadki obveznost zagotoviti posode za zbiranje odpadkov (8. člen). Taka obveznost velja za vse uporabnike odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov, navedene v 7. členu Odloka. Ker tožeča stranka ob ugotovitvi, da je pravna oseba s sedežem na območju Občine nedvomno sodi med uporabnike storitev odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov, je tudi zavezanec za izpolnitev obveznosti iz 8. člena Odloka. In, ker te ni prostovoljno izpolnila, ji je inšpektor skladno s svojimi pooblastili utemeljeno odredil izpolnitev navedene obveznosti.
Po presoji pritožbenega sodišča dejstvo, da tožeča stranka ni sklenila pogodbe z izvajalcem javne službe, ne more vplivati na odločitev v zadevi. Obveznost določa Odlok in ne pogodba. S pogodbo uporabnik in izvajalec javne službe le podrobneje uredita medsebojne obveznosti v zvezi z ravnanjem z odpadki.
Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.