Jedro

V presoji, da je pričakovanje tožnice, da bi s tožbo uspela, v nasprotju z izidom v primerljivi zadevi, je bil organ prepričljiv ter mu sodišče v celoti sledi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče RS, služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območnega urada Novo mesto (v nadaljevanju UVHVVR) št. U 06171-131/2019 z dne 20. 6. 2019, v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 0617-45/2019 z dne 15. 10. 2019, pravnega zastopanja v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem vodi pod opr. št. 47/2020 in kot oprostitev plačila vseh stroškov postopka. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se prošnja tožnika nanaša na vložitev tožbe zoper inšpekcijsko odločbo, s katero je bilo odločeno, da mora tožnica rejnim in hišnim živalim (govedo, drobnica, prašiči, psi) zagotoviti ustrezne pogoje oziroma spoštovati predpise o registraciji, psičke pa sterilizirati, na podlagi Zakona o zaščiti živali, Zakona o živinoreji in Zakona veterinarskih merilih skladnosti. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper inšpekcijsko odločbo v pretežnem delu zavrnil. Odpravil je le 7. točko izreka prvostopenjske odločbe, ki tožnici nalaga sterilizacijo psičk in v tem obsegu vrnil zadevo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu. V prošnji za dodelitev BPP tožnica zgolj pavšalno nasprotuje v inšpekcijskem postopku ugotovljenim nepravilnostim, ne poda pa nobene navedbe ali dokaza, ki bi dokazoval, da je za živali poskrbljeno bolje, kot izhaja iz izpodbijane inšpekcijske odločbe ter odločbe drugostopenjskega organa. Upoštevaje zakonsko ureditev in sodno prakso glede varstva živali tožnica s tožbo tako očitno nima možnosti uspeha. Tožnica namreč, kot je navedeno zgolj pavšalno navaja, da dejansko stanje v inšpekcijskem postopku ni bilo pravilno oz. popolno ugotovljeno, ne poda pa nobenih navedb in dokazov, ki bi izkazovali drugačno dejansko stanje. Poleg tega so bili tožnici z inšpekcijsko odločbo izrečeni najmilejši ukrepi, ki zagotavljajo tako dobrobit živali, kot tudi zdravje ljudi in drugih živali. Za tožbo zoper inšpekcijsko odločbo tožnica tako nima verjetnega izgleda za uspeh. To pa pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Glede prošnje za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka pa organ za BPP še dodaja, da tožnica stroškov postopka ni niti konkretizirala, niti izkazala. Glede na to, je tožničina prošnja v delu, v katerem zaproša za dodelitev BPP v zvezi s stroški sodnega postopka, moralo zavrniti že iz tega razloga.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je organ za BPP z izpodbijano odločbo sam vsebinsko odločil o upravni zadevi, ki se pred naslovnim sodiščem vodi pod opr. št. I U 47/2020. V izpodbijani odločbi je namreč organ za BPP vsebinsko presojal upravno zadevo, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa je mogoče nedvoumno ugotoviti, da je tožba v upravnem sporu neutemeljena. Vendar zadeva ni taka, da bi ne imela izgleda za uspeh, z opisanim odločanjem pa je organ za BPP prekoračil obseg odločanja po ZBPP, s tem pa je tožnici onemogočil dostop do uresničitve ustavne pravice do pravnega sredstva. Gre za absolutno prekoračitev pristojnosti upravnega organa. Organ za BPP je nepravilno presojal pojem „očitno nerazumna zadeva“. Njegova naloga ni, da presoja razumnost zadeve preko presoje dejanske in materialne pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, ampak v luči argumentov, ki jih je tožnica podala v dopolnitvi svoje prošnje za BPP. Odločitev organa za BPP je neutemeljena, kajti zadeva ni očitno nerazumna, saj je tožnica v postopku podala vrsto pravno relevantnih in iz vidika pravne presoje vzdržnih argumentov. Tožnica sodišču predlaga, naj pribavi in vpogleda v upravni spis I U 47/2020. Tožnica tako meni, da pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP izpolnjuje. Tožnici so z zavrnitvijo prošnje odvzete njene temeljne človekove pravice, zlasti ustavna pravica do pravnega sredstva. Izid upravnega spora pod št. I U 47/2020 je nedvomno za tožnico življenjskega pomena. Tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi ter odloči, da je tožnica upravičena do BPP, za zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitev plačila vseh stroškov postopka od 9. 1. 2020 dalje (v 2. točki izreka). Tožnica zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. V dokazne namene predlaga vpogled v sodni spis I U 47/2020 in zaslišanje tožnice.

3. Tožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sporna odločitev, da se tožnici zavrne prošnja za BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper inšpekcijsko odločbo UVHVVR ter pravno zastopanje v tem sodnem postopku, in kot oprostitev vseh stroškov postopka. Organ je odločitev oprl na prvi odstavek 24. člena ZBPP in svoj zaključek, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnica pa v bistvenem zatrjuje, da je organ nepravilno presojal, ali gre za očitno nerazumno zadevo, preko presoje dejanske in materialne pravilnosti odločitve, zaradi izpodbijanja katere je tožnica vložila prošnjo za BPP.

5. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku tega člena pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

6. Glede na to mora potekati presoja očitne nerazumnosti zadeve ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Organ za BPP je o očitni nerazumnosti zadeve zaključeval ob razlogovanju, da je glede na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku za izdajo inšpekcijske odločbe, zakonsko ureditev in sodno prakso glede varstva živali očitno, da tožnica s tožbo nima možnosti za uspeh. To pa pomeni, da je vprašanje očitne nerazumnosti zadeve organ presojal preko (pod)kriterija iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, „da je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago“. Pri obravnavi tožničine prošnje je namreč upošteval dejansko stanje zadeve po inšpekcijski odločbi, ki ga je organ delno povzel (ugotovitve glede tožničine reje rejnih in hišnih živali), predpise, na podlagi katerih so bili tožnici izrečeni inšpekcijski ukrepi (Zakon o zaščiti živali, Pravilnik o zaščiti rejnih živali, Zakon o veterinarskih merilih skladnosti, Pravilnik o Evidenci imetnikov rejnih živali in Evidenci rejnih živali, itd., ki jih je v relevantnih določbah vsebinsko povzel) in sodno prakso (sodbo tega sodišča I U 1948/2017 z dne 13. 12. 2017) ter navedbe v prošnji o kršitvah, ki bi jih tožnica uveljavljala v tožbi zoper inšpekcijsko odločbo, in ki so podane nekonkretizirano ter na splošni ravni. V svoji presoji, da je pričakovanje tožnice, da bi s tožbo uspela, v nasprotju z izidom v primerljivi zadevi, je bil organ prepričljiv ter mu sodišče v celoti sledi. Glede na povedano pa sodišče tudi zavrača tožbene navedbe, da je organ za BPP prekoračil meje vsebinskega preizkusa zadeve iz prvega v povezavi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP.

7. Tožnica ne more uspeti niti z navedbami v tožbi, da je izid upravnega spora, v katerem izpodbija predmetno inšpekcijsko odločbo, in ki ga to sodišče vodi pod št. I U 47/2020, zanjo življenjskega pomena. Pri presoji dodelitve BPP mora namreč organ poleg pomembnosti zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj ter pomena izida zadeve zanj (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP) kumulativno upoštevati presojo očitne nerazumnosti zadeve oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (prva alineja prvega odstavka tega člena), glede tožnice pa je organ že presodil, da verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, v zvezi s kateri je vložila prošnjo za BPP, nima.

8. Ker se BPP po ZBPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (prvi odstavek 2. člena ZBPP), tožnica ob neizpolnjenem pogoju iz prvega odstavka 24. člena ZBPP ne more z uspehom ugovarjati, da se ji z nedodelitvijo BPP nedopustno posega v ustavni pravici do pravnega sredstva in sodnega varstva. Glede na to, da se po tretjem odstavku 11. člena ZBPP poleg materialnega položaja prosilca upoštevajo tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom, ter da tožnica pogoja iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ne izpolnjuje, pa na drugačno presojo sodišča tožnica tudi ne more vplivati z zatrjevanjem, da bi zaradi stroškov za vložitev tožbe in pravno zastopanje v upravnem sporu zoper predmetno inšpekcijsko odločbo, če bi jih morala nositi sama, bil ogrožen njen ekonomski položaj in možnosti za preživetje. Poleg tega sodišče dodaja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bilo v postopku sploh ugotovljeno, da je tožnica prejemnica denarne socialne pomoči in da pogoj materialnega položaja za dodelitev BPP (14. člen ZBPP) izpolnjuje ter gre tako glede navedenega zgolj za tožničino neizkazano zatrjevanje. Neutemeljene so ob tem tudi tožbene navedbe o tem, da je z nedodelitvijo BPP tožnici kršeno načelo pravne in socialne države.

9. Ker so po presoji sodišča tožbene navedbe neutemeljene, sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, brez glavne obravnave, na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožnica je v dokazne namene predlagala, naj jo sodišče zasliši ter naj vpogleda v izpodbijano odločbo in v upravni spis tega sodišča v zadevi I U 47/2020. Dokazna predloga za zaslišanje tožnice in vpogled v izpodbijano odločbo sta nesubstancirana, saj tožnica ne razloži, zaradi katerega spornega dejstva bi bilo tako dokazovanje potrebno, zato dokazna predloga sodišče zavrača. Kolikor pa tožnica predlaga, naj sodišče pribavi in vpogleda v upravni spis v zadevi, tudi ta dokazni predlog ni v zadostni meri substanciran, saj ni konkretiziran, ob tem ko tožnica presojo organa za BPP, da gre za očitno nerazumno zadevo, skuša ovreči s posplošenim sklicevanjem na to, „da je v izvedenem postopku podala vrsto pravno relevantnih in z vidika pravne presoje vzdržnih pritožbenih argumentov“. Poleg tega sodišče dodaja, da pri določanju pomena pravnemu standardu očitne nerazumnosti konkretne zadeve meje vsebinskega preizkusa v pogledu pravilnosti in zakonitosti odločitve v zadevi tako po mnenju tožnice v tožbi kot po stališčih sodne prakse ne smejo biti presežene, kar pa bi se ob upoštevanju pri odločitvi (nadaljnjih) argumentov in protiargumentov iz inšpekcijskega postopka, gotovo zgodilo. Zato je tudi navedeni dokazni predlog sodišče zavrnilo.

11. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.