Jedro

Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom v 1. točki izreka ugotovil, da je 1. točka izreka odločbe gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, OE Ljubljana-Kranj, št. 0612-2451/2014-7 dne 27. 8. 2014, s katero je bilo tožnici odrejeno, da mora v 30 dneh od vročitve te odločbe na lastne stroške odstraniti stanovanjsko-gospodarski objekt na ..., na zemljišču s parc. št. 128 k.o. ..., postala izvršljiva 3. 10. 2014. V 2. točki izreka izpodbijanega sklepa je določeno, da mora tožnica odrejeno obveznost iz 1. točke navedene odločbe izvršiti v novem roku 30 dni od vročitve tega sklepa, sicer jo bo opravil pooblaščeni izvajalec, pri čemer bo o datumu izvršbe tožnica obveščena z obvestilom. S 3. in 4. točko izreka je bilo ugotovljeno, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe in da v tem postopku stroški niso nastali.

2. Toženka v obrazložitvi navaja, da je bilo tožnici z v izreku navedeno odločbo odrejeno, da mora v 30 dneh od njene vročitve na lastne stroške odstraniti v izreku navedeni objekt. Navedena odločba je postala izvršljiva 3. 10. 2014, ko je potekel rok za izpolnitev obveznosti. Inšpektor je na kontrolnem inšpekcijskem pregledu dne 19. 3. ugotovil, da tožnica predmetne gradnje ni odstranila. Sklep je utemeljila na 290. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

3. Drugostopenjski organ je z odločbo izpodbijani sklep spremenil tako, da se v 2. točki izreka za besedo „izvajalec“ doda besedilo „na zavezančeve stroške“, v ostalem je tožničino pritožbo zavrnil, prav tako pa je zavrnil tudi njeno zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da izpodbija „odločbo“ iz procesnega razloga absolutne bistvene kršitve postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj „izpodbijanih odločitev“ sploh ni mogoče preizkusiti. Meni, da iz obrazložitve izhaja zgolj golo besedilo posameznih določb, ne pa tudi pravno pomembna dejstva. Poleg tega ugovarja kršitev načela sorazmernosti pri izbiri inšpekcijskega ukrepa. Dodaja še, da je Občina Bohinj na zemljiščih, med drugim tudi na parceli 1440/5 k.o. ..., ki se nahaja tik ob tožničini nepremičnini, spomladi 2014 začela izvajati izkopavanja za potrebe kanalizacije, takrat pa je na objektu nastala in še vedno nastaja škoda, pojavljala pa se je tudi huda nevarnost za osebe, ki so bivale v njem. V zvezi s škodo teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju postopek zaradi določitve odškodnine, v katerega bi se z izvršitvijo inšpekcijske odločbe nedvoumno poseglo in preprečilo izvedbo dokaza zaradi ugotovitve višine škode, ki je nastala tožnici. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa skupaj z drugostopenjsko odločbo in vrnitev zadeve organu prve stopnje v ponovni postopek ter povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge sklepa organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

8. V zvezi s tožbenimi ugovori dodaja, da je predmet presoje zakonitosti v tem upravnem sporu le sklep o dovolitvi izvršbe z dne 4. 5. 2015. Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe (npr. ugovor neskladnosti izvršilnega naslova in sklepa o dovolitvi izvršbe, ugovor že izpolnjene obveznosti, ki je bila naložena z izvršilnim naslovom, ugovori, ki se nanašajo na način izvršbe, ugovor, da je bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen). Stališča o obsegu takšnih ugovorov je Vrhovno sodišče že sprejelo v odločbah I Up 532/2012 in I Up 196/2010. 9. Ker tožnica tovrstnih ugovorov ne navaja, je tožba neutemeljena.

10. Glede pavšalnih očitkov, da je podana bistvena kršitve pravil postopka, ker „odločitev ni mogoče preizkusiti“ sodišče odgovarja, da izpodbijani sklep vsebuje vse bistvene ugotovitve, ki jih mora vsebovati sklep o dovolitvi izvršbe po 290. členu ZUP, in sicer je ugotovljeno dejansko stanje glede izvršljivosti odločbe, ki je izvršilni naslov, glede izvršitve ukrepa, določena pa sta tudi ponovni rok za izvršitev ukrepa in način izvršbe.

11. Neobrazložen in pavšalen je tudi tožbeni ugovor glede nesorazmernosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa, saj tožnica niti ne navede, kateri ukrep naj bi bil nesorazmeren. Sodišče ga zato ne more preizkusiti. Če ima tožnica v mislih ukrep odstranitve objekta pa sodišče pojasnjuje, da je bil tak ukrep določen v odločbi z dne 27. 8. 2014, ki je izvršilni naslov, in ne v sklepu, ki je izpodbijan, kar je tožnici pravilno pojasnil že drugostopenjski upravni organ.

12. Glede na navedeni obseg ugovorov, ki ga ima stranka na voljo zoper sklep o dovolitvi izvršbe, tožnica tudi ne more uspeti z ugovorom, da bi se z izvršitvijo „inšpekcijske odločbe“ preprečilo izvedbo dokaza v postopku pred rednim sodiščem. Neglede na navedeno pa sodišče pripominja, da če stranka izkaže utemeljeno bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba pozneje težja, lahko med ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede (prvi odstavek 264. člena Zakona o pravdnem postopku).

13. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Ker nobena od strank ni navedla novih dejstev in dokazov, ki bi jih sodišče lahko upoštevalo oziroma bi bili pomembni za odločitev, je v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

14. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.