Jedro

Tožeča stranka tožbeni zahtevek izvaja iz dogovora z dne 6.6.2002. Ta dogovor ustreza zakonski opredelitvi podjemne pogodbe oziroma pogodbe o delu. Izvedba dogovorjenega dela je praviloma pogoj za nastop obveznosti naročnika, da delo plača.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0006 I 2003/14616 z dne 24.9.2003, razveljavilo še v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati glavnico v znesku 3.146,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki v 15 dneh po prejemu sodbe plača stroške pravdnega postopka v znesku 825,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo izvedene dokaze. Vsebina dogovora z dne 6.6.2002 je jasna. Tožeči stranki in podjetju G. A. ni treba ničesar "storiti", saj bo vso komunalno infrastrukturo izvršilo podjetje A1, kot kupec zemljišč od tožnika in G.A. I. V kupoprodajni pogodbi z dne 20.5.2002 se je kupec (A1) zavezal, da bo gradil komunalno infrastrukturo tudi na zemljišču s parcelno številko 925/34, na katerem bo objekt gradil toženec. V tej pogodbi je bilo tudi jasno navedeno, da se proporcialni del stroškov komunalnega opremljanja, ki odpade na objekt, ki ga bo gradil toženec, vračuna v breme prodajalcev pri plačilu zadnjega obroka kupnine. Prodajalca nepremičnin, tožnik in podjetje G.A., sta zaradi dogovora z dne 6.6.2002, zaradi del, ki naj bi jih in jih tudi je opravilo podjetje A1, dobila manjšo kupnino. Sodišče je izpovedbe prič različno razlagalo, čeprav so v bistvu enake. Najbolj je verodostojna in nevtralna priča J. B., ki je na obravnavi dne 25.8.2008 jasno povedal, da "vse kar je bilo dogovorjeno po pogodbi, so tudi naredili". Očitno so s komunalno infrakstrukturo opremili zemljišče s parcelno številko 925/34, katerega lastnik je toženec. Če temu ne bi bilo tako, je povsem jasno, da bi tožnik in podjetje G.A., od podjetja A1, terjala celotno kupnino, določeno v pogodbi z dne 20.5.2002. Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka tožbeni zahtevek izvaja iz dogovora z dne 6.6.2002. Gre za dogovor, ki ustreza zakonski opredelitvi podjemne pogodbe oziroma pogodbe o delu. 619. člen Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001, s spremembami in dopolnitvami) namreč določa, da se s to pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. V 4. točki dogovora z dne 6.6.2002 je toženec izrazil soglasje, da komunalno infrastrukturo (dogovorjeno delo) zgradi podjetje A1, kot podjemnik, in se zavezal, da bo delo plačal tožnici in G.A. Podjemnik je dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla (1. odstavek 626. člena OZ) in izdelano stvar izročiti naročniku (1. odstavek 632. člena OZ). Tretji odstavek 642. člena OZ določa, da naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela, in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno. Izvršitev dogovorjenega dela je torej praviloma predpostavka nastopa obveznosti naročnika, da delo plača, kar velja tudi v konkretnem primeru. V 5. točki dogovora z dne 6.6.2002 je namreč dogovorjeno, da bodo stroški obračunani po izgradnji. Navedeno velja tudi v primeru dogovora, da bo dogovorjeno delo izvršil tretji (v obravnavani zadevi je bilo k temu zavezano, na podlagi pogodbe z dne 22.5.2002, katere stranka toženec ni bil, podjetje A1). Pritožba ne izpodbija ugotovitve, da tožeča stranka odločilnega dejstva, da je bila komunalna infrastruktura zgrajena, ne zatrjuje, pač pa zmotno meni, da plačilna obveznost toženca temelji že na dogovoru z dne 6.6.2002, da njej, ter podjetju G.A. ni bilo treba ničesar storiti, ker je bil s pogodbo z dne 22.5.2002 k izvedbi dela zavezano podjetje A1. Sicer pa tožena stranka tudi ni dokazala, da je bila kupnina, ki jo je plačalo podjetje A1 manjša zaradi del izvedenih v korist toženčeve parcele, kar bi lahko posredno kazalo na izvedbo dela. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da izpovedbe prič, v povezavi s toženčevo izpovedjo, ne omogočajo prepričanja, da je bilo delo izvršeno. Tudi izjava priče J. B., zaposlenega pri A1, da "so naredili vse, kar je bilo dogovorjeno s pogodbo", je preveč splošna, da bi posegla v dokazno presojo, posebej še, ker je ista priča pred tem povedala, da se ne spominja, ali je bilo kaj grajenega tudi za toženca, nato pa, da mora o tem obstajati zapisnik o opravljenem delu, zapisnik o obračunu in o zmanjšanju kupnine in da mora te dokumente imeti tudi tožeča stranka, česar pa tožeča stranka ni predložila.

Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je dokazno breme o izvršitvi dela na strani tožeče stranke in da dogovor z dne 6.6.2002 ter v spis predloženi račun za nastop plačilne obveznosti toženca ne zadostujeta. Ker tožeča stranka izvršitve dela ni dokazala, je sodišče prve stopnje, ob pravilnem upoštevanju materialnega prava ter pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja, utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, niso podani in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato bo morala sama nositi nastale ji pritožbene stroške. Odločitev o tem temelji na določbi 1. odstavka 154. člena v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP, zajeta pa je v izreku o zavrnitvi pritožbe.