Jedro

Tožena stranka v obravnavani zadevi svoje odločitve o uporabi pooblastil iz 28. člena ZBPP ni pojasnila na način, ki bi omogočal njen preizkus. Podatki o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev BPP, so bistveni za pravilno uporabo pooblastil iz 28. člena ZBPP. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa se toženka le posplošeno sklicuje na „fazo“ pravdnega postopka, za katerega se določa BPP, ne pojasni pa, za kakšno fazo postopka naj bi šlo oziroma kakšne so njene ugotovitve v zvezi s tem. Iz obrazložitve odločbe tudi ni razvidno, da bi toženka v zvezi s stanjem zadeve zahtevala kakršna koli (dodatna) pojasnila od tožnice ali uporabila pooblastila iz prve alineje prvega odstavka 33. člena ZBPP v zvezi z četrto alinejo drugega odstavka 32. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bpp 1513/2021 z dne 26. 5. 2021 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnji tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) ugodila in ji dodelila izredno BPP od 20. 5. 2021 dalje: a) v prvi fazi za pravno svetovanje v skupnem trajanju do treh ur za izdelavo pisnega pravnega mnenja zaradi preučitve pravnega položaja tožnice ter obstoja verjetnih izgledov za uspeh po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, III P 297/2021, zaradi plačila odškodnine v višini 108.000,00 EUR s pp., v zvezi s tožbo tožnice in pozivom tožnici na dopolnitev vložene tožbe v navedenem pravdnem postopku; b) v drugi fazi po mnenju odvetnika v primeru obstoja verjetnih izgledov za uspeh po 24. členu ZBPP v zvezi s tožbo tožnice in pozivom tožnici na dopolnitev vložene tožbe tudi za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, III P 297/2021, zaradi plačila odškodnine 108.000,00 EUR s pp. (I. točka izreka). Iz II. in III. točke izreka pa izhaja, da je dolžna tožnica v roku 5 dni po prejemu odločbe vzpostaviti stik z odvetnikom ter v roku 8 dni od vzpostavitve stika o tem obvestiti toženo stranko, ter da se za izvajanje BPP določi odvetnik A.A..

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica zaprosila za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, III P 297/2021, zaradi plačila odškodnine v višini 108.000,00 EUR s pp. v zvezi s tožbo tožnice in pozivom na dopolnitev tožbe. Navaja, da se po petem odstavku 24. člena ZBPP BPP za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega do tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Zaradi navedenega je bila tožnici dodeljena BPP, kot izhaja iz I. točke izreka.

3. Tožena stranka se nadalje sklicuje tudi na prvo alinejo drugega odstavka 28. člena ZBPP po katerem lahko organ za BPP prosilcu dodeli tudi drugačen obseg ali obliko BPP, če oceni, da bo tako dosežen pričakovan rezultat. Ugotavlja, da je tožnica sama vložila tožbo za plačilo visokega zneska odškodnine, ter da je bila pozvana na dopolnitev tožbe. Navaja, da je tožnici zagotovila ustrezno varstvo njenih pravic z dodeljeno obliko in obsegom BPP. Pojasni, da bo, v primeru obstoja verjetnih izgledov za uspeh po 24. členu ZBPP, tožnici dodeljena tudi BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje. Ob sklicevanju na tretji odstavek 28. člena ZBPP navaja, da je dolžna tožnica v roku 5 dni vzpostaviti stik z dodeljenim odvetnikom ter v nadaljnjem roku 8 dni o tem obvestiti tudi organ za BPP. Med drugim se sklicuje tudi na določilo 41. člena ZBPP v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za dodelitev BPP ter obveščanjem o spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do BPP ter na obveznost vrniti neupravičeno prejeto BPP.

4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in navaja, da so odobrene oblike BPP v nasprotju s potrebno obliko BPP, da bi tožnica lahko dopolnila tožbeni zahtevek, kot je bila pozvana s strani sodišča. Navaja, da je tožena stranka z odločitvijo zavlačevala, tako da tožnica ni prejela BPP, za katero je zaprosila, to je, da v roku 15 dni dopolni tožbeni predlog. Obrazloženo pisno mnenje tožnici preprečuje, da bi prejela BPP, ki jo je iskala. Pojasni, da se postavljeni odvetnik na predlog tožene stranke, da pripravi mnenje in dopolni tožbo, ni odzval, niti ni potrdil prejema pooblastila. Sklicuje se tudi na 28. člen ZBPP, v skladu s katerim se lahko prosilcu dodeli drugačna oblika BPP, če se oceni, da bo s posameznimi oblikami dosežen pričakovan rezultat. Meni, da ji ni bila dodeljena ustrezna oblika pravne pomoči. Pojasni, da bi pojasnila tožnica lahko uporabljala v primeru, da se postopek pred sodiščem še ne bi začel. V danem primeru pa je bila sprejeta za tožnico škodljiva odločitev, da je potrebno najprej pripraviti pisno mnenje, na podlagi katerega bi dobila možnost odgovoriti na poziv sodišča, sicer se bo tožbeni zahtevek zavrgel. Meni, da se je tožena stranka s postavljenim odvetnikom za izvajanje BPP domenila, da tožnici ne sme nuditi BPP za dopolnitev tožbenega zahtevka. Navaja, da postavljeni odvetnik predlogu tožnice, da bi v roku za dopolnitev tožbe pripravil mnenje, ni sledil ter ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo, saj ni imel časa za tožnico. Meni, da je pisno pravno mnenje nepotreben strošek, ki bi tožnico v prihodnjih letih lahko po nepotrebnem bremenil. Sodišču predlaga, da zasliši tožnico in toženo stranko ter ugotovi razloge, zaradi katerih ji tožena stranka krši pravico do BPP. Sodišču smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek istemu organu. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene ugovore, razen tistih, s katerimi se izrecno strinja. Navaja, da ne drži, da tožena stranka z dodeljeno obliko in obsegom BPP ne uresničuje pravice tožnice do sodnega varstva. Ob tem se sklicuje na 1. in 28. člen ZBPP. V zvezi z dodeljeno BPP iz druge faze navaja, da je odločitev obrazloženo oprla na 24. člen ZBPP. Pojasni, da je izpodbijano odločitev glede na stanje v spisu ob izdaji odločbe v skladu s 140. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) sprejela v korist tožnice. Za razjasnitev vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP pa je bilo nujno pridobiti pravno svetovanje s strani odvetnika. Pojasni, da je v drugi fazi tožnici že dodeljena BPP tudi za postopek pred sodiščem I. stopnje, kolikor izvajalec BPP ugotovi obstoj verjetnih izgledov za uspeh po 24. členu ZBPP, zato ni potrebna dodatna presoja pogojev za dodelitev BPP s strani tožene stranke. Glede nezadovoljstva s postavljenim odvetnikom pojasni, da v zvezi z navedenim vodi ugotovitveni postopek, ter da o predlogu za razrešitev odvetnika še ni bilo odločeno. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

6. Tožnica je v pripravljalni vlogi navedla, da tožena stranka ni želela slediti njeni prošnji za dodelitev BPP, ter da še vedno ni prišlo do izvajanja BPP. Sklicuje se tudi na bistveno kršitev pravil postopka iz 7. člena ZUP. Navaja, da je izdelava pisnega pravnega mnenja kot predpogoj za iskano BPP zahteva, ki izključuje potrebno obliko pomoči. Ob tem se sklicuje na kršitev njenih pravic ter navaja, da je tožena stranka seznanjena s tem, kakšno pomoč potrebuje in do kdaj. Navaja, da je namen službe za BPP, da ji uresniči pravico do sodnega varstva, česar pa ji slednja ne omogoči. Pojasni, da sama nima pravnega znanja, ter da je toženo stranko 2. 6. 2021 seznanila, da je postavljeni odvetnik zavrnil pripravo dopolnitve tožbe. Sama je odvetniku poslala tako tožbo kot pooblastilo, a se o možnosti dopolnitve tožbe ni izjasnil. Opozori, da odobrena oblika BPP ni zajemala priprave dopolnitve tožbe brez predhodno izdanega mnenja. Sodišču ponovno predlaga, da izvede predlagane dokaze.

7. Tožba je utemeljena.

8. Iz izpodbijane odločbe in tožbenih ugovorov izhaja, da je tožnica zaprosila za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v že začetem odškodninskem postopku v zvezi s tožbo in pozivom tožnici na dopolnitev tožbe, v katerem nastopa kot tožeča stranka. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnica skladno z 12. členom ZBPP upravičena do denarne socialne pomoči. Tožena stranka je ob uporabi pooblastil iz 28. člena ZBPP določila drugačen obseg zaprošene pomoči, in sicer v prvi fazi za pravno svetovanje za izdelavo obrazloženega pisnega mnenja odvetnika zaradi preučitve pravnega položaja tožnice ter presojo izpolnjevanja objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP ter v drugi fazi v primeru obstoja verjetnih izgledov za uspeh iz 24. člena ZBPP za pravno svetovanje in zastopanje na I. stopnji v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani, III P 297/2021. 9. Po prvem odstavku 28. člena ZBPP se BPP praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Pristojni organ pa lahko določi BPP v drugačnem obsegu od uveljavljenega ali pa dodelitev BPP veže na rok in pogoj (drugi in tretji odstavek 28. člena ZBPP). Tako lahko med drugim določi tudi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (prva alineja drugega odstavka 28. člena ZBPP), dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (druga alineja 28. člena ZBPP), določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (tretja alineja 28. člena ZBPP). Od temeljnega pravila, da se pomoč dodeli v obsegu, kot ga je uveljavljal prosilec, je torej dopustno odstopiti, vendar mora organ za BPP tako odločitev ustrezno obrazložiti.

10. Na podlagi določbe 214. člena ZUP mora namreč obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je ugotovljeno dejansko stanje oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijanih odločb tožniku in tudi sodišču ne omogoča preizkusa, hkrati pa tudi tudi tožniku onemogoča oziroma omejuje učinkovito varstvo pravic v postopku, kar je v nasprotju z 22. členom Ustave RS. Pravica tožnika do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, v obrazložitvi navede vse okoliščine in dejstva ter pravne razmisleke, na katere se opira njegova odločitev.

11. Po presoji sodišča tožena stranka v obravnavani zadevi svoje odločitve o uporabi pooblastil iz 28. člena ZBPP ni pojasnila na način, ki bi omogočal njen preizkus. Podatki o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev BPP, so bistveni za pravilno uporabo pooblastil iz 28. člena ZBPP. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa se toženka le posplošeno sklicuje na „fazo“ pravdnega postopka, za katerega se določa BPP, ne pojasni pa, za kakšno fazo postopka naj bi šlo oziroma kakšne so njene ugotovitve v zvezi s tem. Iz obrazložitve odločbe tudi ni razvidno, da bi toženka v zvezi s stanjem zadeve zahtevala kakršna koli (dodatna) pojasnila od tožnice ali uporabila pooblastila iz prve alineje prvega odstavka 33. člena ZBPP v zvezi z četrto alinejo drugega odstavka 32. člena ZBPP. Obrazložitev izpodbijane odločbe se le nedoločno oziroma posplošeno sklicuje na „vpogled v vpisnik“, pri čemer iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi tožena stranka vpogledala v tožbo ali v sklep, s katerim je bila tožnica pozvana na dopolnitev tožbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno niti v kateri fazi postopka je odškodninska pravda, v zvezi s katero tožnica prosi za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja. Zato v odločbi tudi niso ustrezno obrazložena dejstva niti pravni razmisleki, na katerih temelji toženkina presoja, da je v „tej fazi“ postopka odobreni obseg BPP najprimernejši za varstvo tožničinih pravic. Tožena stranka v zvezi s tem navaja le, da je iz vpisnika razvidno, da je tožnica vložila tožbo sama, zaradi česar je nujno predhodno pridobiti pravno svetovanje s strani odvetnika. Tožena stranka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila do tožničinih navedb v prošnji o tem, da nujno potrebuje BPP za dopolnitev tožbe v roku 15 dni, niti ne navaja, kdaj se navedeni rok izteče. 12. Glede na tako nekonkretizirano obrazložitev izpodbijane odločbe sodišče ni moglo opraviti preizkusa njene zakonitosti, in sicer zlasti glede tega, ali je toženka v tem primeru pravilno uporabila 28. člen ZBPP. Že navedeno zadostuje, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo izpodbijano odločbo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponoven postopek.

14. Sodišče ni izvedlo predlaganega zaslišanja tožnice in toženke in je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji senata, saj je bilo že iz tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

15. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa se je v upravnem sporu zastopala sama, se ji priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).