Jedro

Ni potrebno, da bi terjatev obstajala že v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno v škodo upniku. Upnik namreč lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, ki je nastalo pred zapadlostjo terjatve ali po njej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek zoper prvega toženca prekinilo do pravnomočnega zaključka gospodarskega spora Pg 189/2011, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Krškem, in kazenskega postopka I K 43282/2011, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil prvi toženec iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je že iz tožbenih navedb razvidno, da zakonski znaki za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj niso izpolnjeni. Upnikova terjatev še ni zapadla. Sodišče je zato z odločitvijo o prekinitvi postopka doseglo, da ima tožnica kot upnica „za vsak primer“ na voljo pravno sredstvo – predmetno tožbo – v kolikor bo uspela z v izreku sklepa omenjenima postopkoma. Tudi subjektivni pogoj o zavedanje subjektov, da lahko s sklenitvijo določenega pravnega dejanja pride do oškodovanja upnikov, ni izpolnjen.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) sodišče prekine postopek, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, to je vprašanja o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari (primerjaj 13. člen ZPP).

6. V obravnavanem primeru je tožnica zoper toženi stranki vložila tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj. Tožnica zatrjuje, da ima zoper prvo toženko odškodninsko terjatev za premoženjsko škodo, ki izvira iz škodnih dejanj, storjenih v letu 2010 in 2011. 7. Za uveljavljanje zahtevka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je pogoj zapadlost terjatve. Odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode, kot je to pravilno pritožniku že pojasnilo sodišče prve stopnje. Oškodovanec torej pridobi zahtevek za poplačilo škode v trenutku njenega nastanka, kljub temu, da v trenutku nastanka škode še ni znana višina odškodninske obveznosti oziroma lahko tudi niso znane vse škodne posledice dejanja. Tudi dejstvo, da je terjatev sporna, na njeno zapadlost nima nobenega vpliva, zato je brez podlage pritožbena trditev, da naj bi tožnica v tej pravdi uveljavljala preventivno pravno varstvo. Prav tako tudi ni potrebno, da bi terjatev obstajala že v trenutku, ko je bilo dejanje storjeno v škodo upniku. Upnik namreč lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, ki je nastalo pred zapadlostjo terjatve ali po njej.

8. Z v izreku izpodbijanega sklepa navedenima postopkoma se bo ugotavljala odgovornost prve tožene stranke ter obstoj in obseg škode, kar pa sta bistveni predhodni vprašanji za odločitev v predmetni zadevi, zato je imelo prvo sodišče utemeljeno podlago za prekinitev predmetnega postopka.

9. Na ostale obširne pritožbene navedbe, ki za odločitev o prekinitvi postopka niso bile odločilnega pomena, pritožbeno sodišče ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona).

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona).