Jedro

V skladu z 2. odstavkom 5. člena ZZK velja načelo vpisa, po katerem predlagatelj v skladu z zakonskimi pogoji doseže vknjižbo stvarne pravice na točno določeni nepremičnini le v primeru, če opis nepremičnine, za katero je predlagani vpis, vsebinsko ustreza že objavljenim podatkom v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Zaznamba pritožbe in zavrnitve predloga pri vl. št. 199 k.o. .... se izbrišeta.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Kranju Dn. št. 3166/2000 z dne 18.10.2000, s katerim je zemljiškoknjižna referentka istega sodišča zavrnila predlagano vknjižbo lastninske pravice pri parc. št. 145/1 k.o. ... v vl. št. 199 k.o. .....

Proti sklepu sta vložila predlagatelja pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sklicujeta se na ugovorne navedbe in dodajata, da je sodišče zmotno ugotovilo, da gre v konkretnem primeru za drugačno dejansko stanje, kot je razvidno iz judikata Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki sta ga priložila ugovoru. Pritožnika sta mnenja, da se omenjeni judikat nanaša na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, ne pa na vprašanje dejanskega stanu. Predmetne nepremičnine so v zemljiški knjigi vpisane, prav tako pravni predniki pridobitelja. Menita, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage, zaradi katere vpis ne bi bil mogoč, saj so ti prostori bili vrnjeni v postopku denacionalizacije. Za konkreten primer naj ne bi veljala pravila o etažni lastnini, saj so ta pravno relevantna le za primere, ko lastninskopravna razmerja med solastniki zemljiškoknjižno niso bila in mogla biti urejena. Po mnenju pritožnikov bi pravno stališče sodišča prve stopnje pomenilo, da je upravičenec oz. njegovi dediči razpolagal s pravno in dejansko neobstoječo stvarjo. Predlagata spremembo sklepa tako, da se dovoli predlagana vknjižba.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenega pritožbenega razloga, kot tudi v smeri tistih razlogov iz drugega odstavka 350.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37.členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in 63.členom Zakona o zemljiški knjigi -ZZK, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ob tem je sodišče druge stopnje ugotovilo, da niso podani ne uveljavljani, ne po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi in da je pritožba neutemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, da ostane v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke Dn št. 3166/2000 z dne 18.10.2000, je zato pravilna in zakonita. Sodišče druge stopnje sprejema razloge sodišča prve stopnje in na pritožbene trditve odgovarja, da je materialnopravno pravilno stališče prve stopnje, da ni dopustna predlagana vknjižba lastninske pravice, dokler deli nepremičnine, na katere se nanaša predlagana vknjižba pri vl. št. 199 k.o. ... s parc. št. 145/1 k.o. .... : del pritličja zgornje nepremičnine, ki obsega prodajalno v izmeri 33,07 m2, pisarno v izmeri 13,11m2 in skladišče v izmeri 19,95 m2, skupaj torej 66,13 m2, še niso vpisani v zemljiški knjigi kot posamezni deli stavbe. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor predlagateljev zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, potem ko je ocenilo, da je v konkretnem primeru šteti, da so predlagatelji vložili predlog za vknjižbo etažne lastnine na posameznih delih stavbe, ki pa ob pomanjkanju ustreznega vložka v zemljiški knjigi (prvi odstavek 8.člena Pravilnika o vodenju zemljiške knjige - PVKZ, Ur.l. RS 33/95), ne more biti izvedena, ker za predmetno nepremičnino še ni ustanovljena E knjiga. Po določbi prvega odstavka 12.člena Stanovanjskega zakona - SZ v zvezi s prvim odstavkom 2.člena SZ je etažna lastnina lastninska pravica na stanovanju oziroma poslovnem prostoru, ki kot posamezni del stanovanjske (oziroma poslovne) stavbe tvori funkcionalno celoto (dr. Nina Plavšak, Tone Frantar, dr. Miha Juhart, ZZK s komentarjem, letnik 1998, str.262). Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zemljiška knjiga po določbi prvega odstavka 1. člena ZZK javna knjiga, ki vsebuje podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah To pa pomeni, da uzakonjeno načelo javnosti omogoča dostop do informacij o pravicah in nepremičninah vsem, zaradi česar se nihče ne more sklicevati, da mu vsebina posameznega vpisa ni poznana. Upoštevaje načelo zaupanja pa je pri posamičnem vložku mogoče izvesti vpis stvarne pravice na nepremičnino v zemljiški knjigi le, če je nepremičnina zadostno opredeljena. Po določbi drugega odstavka 5.člena ZZK opravi sodišče, ki vodi zemljiško knjigo vpis, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Velja načelo vpisa, po katerem predlagatelj v skladu z zakonskimi pogoji doseže vknjižbo stvarne pravice na točno določeni nepremičnini le v primeru, če opis nepremičnine, za katero je predlagan vpis, vsebinsko ustreza že objavljenim podatkom v zemljiški knjigi. Pravilen je torej zaključek sodišča prve stopnje, da predlagani vpis na posamezne prostore v konkretnem primeru ni mogoč, ker le-ti kot posamezni deli stavbe (v etažni lastnini) še niso vpisani v zemljiški knjigi. Zavrniti je potrebno tudi pravno neupoštevno trditev pritožnikov, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati judikat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (Poročilo VSS, str. 30). Res je sicer, da kot pravna podlaga za vknjižbo lastninske pravice zadostuje odločba organa o denacionalizaciji stanovanjske hiše za vzpostavitev lastninske pravice na delu, ki je bil podržavljen, čeprav odločba ne vsebuje podatkov o tem, na katerih delih in kakšen delež lastnine se izroča denacionalizacijskemu upravičencu. Vendar pa ni mogoče obiti dejstva, da predlagatelja nista predlagala vknjižbe na delu stavbe, ki je bil podržavljen, temveč sta v predlogu opisala nepremičnino, ki kot posamezen del (v sklopu pritličja denacionalizirane nepremičnine)stavbe tvori funkcionalno celoto, zaradi česar takšnega vpisa, ki se vsebinsko nanaša na etažno lastnino, ni mogoče vpisati v B list zemljiške knjige, ustrezni vložek za vpis etažne lastnine pa za predmetno nepremičnino še ni ustanovljen.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 95.člena ZZK zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter odredilo izbris zaznambe pritožbe in zavrnitve predloga pri vl.št. 199 k.o. ....