Jedro

Dolžniku je bila dana možnost izpodbijati upnikove trditve in predložene dokaze, saj mu je bil upnikov odgovor vročen v izjavo. Te pravice pa vsebinsko ni izkoristil, temveč je pavšalno vztrajal pri svojih ugovornih navedbah.

S strani upnika priloženi dokazi so prepisi iz njegovih poslovnih knjig in če ni dvoma o njihovi pristnosti, tudi ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo kot primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Njihove dokazne moči dolžnik ne more izpodbiti s šele v pritožbi zatrjevanimi dejstvi, da prepis ni listina, ki bi bila s strani upnika podpisana in žigosana, temveč je zgolj natisnjena na poslovni papir upnika brez podpisa in brez žiga pooblaščene osebe upnika. Niti ZIZ niti ZPP v zvezi z listinskimi dokazi ne vsebujeta formalnih dokaznih pravil, tako da prepis listine, ki ne vsebuje podpisa ali žiga, ni sam po sebi neverodostojen.

Dejstva, ki se nanašajo na obstoj katerega izmed ugovornih razlogov, morajo biti ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu. Upoštevati je namreč treba, da ima upnik za svojo terjatev, ki jo v izvršilnem postopku izterjuje, izvršilni naslov, in če bi sodišče ugodilo ugovoru na podlagi med strankama spornih dejstev, ki jih dolžnik v postopku ne uspe dokazati s stopnjo visoke zanesljivosti, bi upnik izgubil možnost izterjati svojo terjatev in bi bil postavljen v bistveno slabši položaj od dolžnika.

Glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku ni dopustno ugotavljati dejstev, ki se nanašajo na veljavnost izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba dolžnika Š. P. se zavrne in se sklep na red. št. 98 v izpodbijanem delu II. točke izreka, kolikor se nanaša na pritožnika, potrdi.

II. Pritožba zastavne dolžnice T. P. se zavrne in se sklep na red. št. 99 potrdi.

III. Pritožba zastavne dolžnice A. M. se zavrne in se sklep na red. št. 100 potrdi.

IV. Pritožniki sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbi dolžnika Š. P. 1. Z izpodbijanim sklepom na red. št. 98 spisa je sodišče prve stopnje odločilo o ugovorih dolžnika Š. P. z dne 11. 2. 2013 in 12. 3. 2013 ter zastavne dolžnice S. P. B. z dne 3. 10. 2013 in z dne 4. 10. 2013. V izpodbijanem delu II. točke izreka, ki se nanaša na dolžnika, je zavrnjen njegov ugovor z dne 11. 2. 2013 v preostalem delu (v I. točki izreka je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo v delu, ki se nanaša na izterjavo pogodbenih zamudnih obresti od glavnice nad zneskom 354.483,17 EUR).

2. Dolžnik se je zoper odločitev v II. točki izreka sklepa, kolikor se nanaša nanj, pravočasno po pooblaščencu pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, zahteva pa tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Upnik je po pooblaščenki na pritožbo odgovoril in pritožbenim navedbam nasprotuje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik neutemeljeno napada razloge sodišča prve stopnje, v katerih je navedeno, da je le pavšalno navajal in z ničemer dokazal, da del kredita po potrošniški kreditni pogodbi št. 84 v znesku 274.190,00 EUR ni bil nakazan ne dolžniku in tudi ne družbi N. d.o.o. Po pravilih o dokaznem bremenu stranka, ki zatrjuje negativno dejstvo, res ni dolžna predlagati dokazov in se dokazno breme prevali na nasprotno stranko. Tega pravila sodišče prve stopnje ni kršilo. Upnik namreč razpolaga z izvršilnim naslovom, izvršljivim notarskim zapisom SV-1303/07 z dne 10. 7. 2007 (priloga A3 v spisu), iz katerega je razvidno, da je kot kreditodajalec odobril kredit dolžniku kot kreditojemalcu v višini 385.000,00 EUR, ki ga kreditojemalec uporabi za pokritje obveznosti družbe N. d.o.o. pri kreditodajalcu, in sicer za pokritje računov št. 1-01.033.588 in 21.063.664 (1. člen Potrošniške kreditne pogodbe št. 84, v nadaljevanju: Pogodba).

6. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal, da upnik svoje obveznosti ni v celoti izpolnil ter da mu ni znano, v kakšni meri jo je izpolnil, pri čemer znesek 274.190,00 EUR na račun št. 1-01.033.588 ni mogel biti nakazan, ker družba N. d.o.o. na navedenem računu na dan 13. 7. 2007 takšnega dolga ni izkazovala. Upnik je v odgovoru na ugovor (red. št. 66 spisa) zatrjeval izpolnitev obveznosti tudi v tem delu in kot dokaze priložil prepise iz kontnih kartic (priloge A10 doA13), ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru.

7. Dolžniku je bila dana možnost izpodbijati upnikove trditve in predložene dokaze, saj mu je bil upnikov odgovor vročen v izjavo. Te pravice pa vsebinsko ni izkoristil, temveč je pavšalno vztrajal pri svojih ugovornih navedbah, v zvezi s prepisom iz kontne kartice pa uveljavljal le, da gre za dokument upnika, ki ga je sam izdelal, torej enostransko listino, ki nima dokazne vrednosti. Tako pavšalnih trditev sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo. Dolžnik namreč ni izrazil dvoma o pristnosti listine, temveč je nasprotoval njeni dokazni vrednosti, ker je enostranska. Glede na vsebino listin pa tudi sodišče ni imelo razlogov za dvom o njihovi pristnosti.

8. S strani upnika priloženi dokazi so prepisi iz njegovih poslovnih knjig in če ni dvoma o njihovi pristnosti, tudi ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo kot primeren dokaz za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Njihove dokazne moči dolžnik ne more izpodbiti s šele v pritožbi zatrjevanimi dejstvi, da prepis ni listina, ki bi bila s strani upnika podpisana in žigosana, temveč je zgolj natisnjena na poslovni papir upnika brez podpisa in brez žiga pooblaščene osebe upnika. Ne glede na to, da navedenega ni uveljavljal v odgovoru na upnikov odgovor in je zato navedba prepozna (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ni pomembno, da prepisi iz poslovnih knjig upnika niso podpisani oziroma da na njih ni žiga. Niti ZIZ niti ZPP v zvezi z listinskimi dokazi ne vsebujeta formalnih dokaznih pravil, tako da prepis listine, ki ne vsebuje podpisa ali žiga, ni sam po sebi neverodostojen. Dokazno vrednost takšne listine oceni sodišče in je v konkretni zadevi ta ocena pravilna.

9. Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da zneska 274.190,00 EUR upnik ni nakazal, ker za to ni bilo razloga, saj dolg družbe N. d.o.o. do upnika ni bil tako velik. Dolžnik s temi trditvami ni prepričljiv, saj ni pojasnil, zakaj je sploh sklenil Pogodbo v takšni višini, če naj bi navedena družba obveznosti do upnika zmanjšala že v obdobju med 24. 6. 2006 in 14. 1. 2006, torej več kot eno leto pred sklenitvijo Pogodbe, in sicer s kupninami za stanovanja, ki so jih plačali kupci stanovanj neposredno na račun upnika. Trditve o plačilih obveznosti družbe N. d.o.o. do upnika pred sklenitvijo Pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa kot izvršilnega naslova, zato tudi višje sodišče ocenjuje kot nerelevantne in se upniku do njih niti ni bilo treba opredeliti. Višje sodišče še dodaja, da dolžnik v svoji obrambi prihaja tudi v nasprotja, ko po eni strani nasprotuje izterjavi zneska 274.190,00 EUR zaradi zatrjevane delne neizpolnitve s strani upnika, po drugi strani pa zatrjuje poplačilo terjatve po Pogodbi v letu 2008 preko družbe P. d.o.o. z odobrenim kreditom v višini 300.000,00 EUR in s strani H. A. A. d.d. v znesku 305.825,00 EUR.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo kot neustrezen dokaz listine, ki jih je predložil dolžnik, saj je z njim dokazoval za odločitev nepomembna dejstva, in je neutemeljen očitek o strogem presojanju, smiselno o neuravnoteženosti položaja strank v tem postopku. Višje sodišče pojasnjuje, da je trditveno in dokazno breme glede obstoja ugovornih razlogov, ki preprečujejo izvršbo (prvi odstavek 55. člena ZIZ), na dolžniku. Dejstva, ki se nanašajo na obstoj katerega izmed ugovornih razlogov, morajo biti ugotovljena s stopnjo visoke zanesljivosti po strogem dokaznem standardu. Upoštevati je namreč treba, da ima upnik za svojo terjatev, ki jo v izvršilnem postopku izterjuje, izvršilni naslov, in če bi sodišče ugodilo ugovoru na podlagi med strankama spornih dejstev, ki jih dolžnik v postopku ne uspe dokazati s stopnjo visoke zanesljivosti, bi upnik izgubil možnost izterjati svojo terjatev in bi bil postavljen v bistveno slabši položaj od dolžnika. ZIZ namreč v 59. členu omogoča le dolžniku začeti pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, če sodišče odloči o ugovoru na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, nanašajo pa se na samo terjatev, medtem ko upnik podobne možnosti nima. Dolžnikov šele v pritožbi izražen dvom o tem, da naj bi bili prilivi iz naslova prejetih kupnin pri upniku sploh knjiženi, kar bi moralo po pritožbenih trditvah vzbuditi tudi pri sodišču dvom o nakazilu zneska 274.190,00 EUR na poslovni račun družbe N. d.o.o. št. 1-01.033.588, glede na navedeno torej ne zadošča. 11. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi ugovorne trditve glede plačila družbe P. d.o.o. Ob tem ko dolžnik v odgovoru na upnikov odgovor ni niti zatrjeval, da ni imel računa št. 1.033.695, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo upnikovi trditvi in predlaganemu dokazu (priloga A13), da je bil znesek 295.350,00 EUR nakazan na ta račun in ne na račun po Pogodbi. Dolžnikovo nasprotovanje šele v pritožbi je prepozno, saj niti ne pove, zakaj ni mogel tega brez svoje krivde uveljavljati že v odgovoru na upnikov odgovor, ko sta mu bila upnikova trditev in predloženi dokaz znana (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zastavne dolžnice T. P. 14. S sklepom na red. št. 99 spisa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor zastavne dolžnice T. P. (v nadaljevanju v tem delu sklepa: zastavna dolžnica) z dne 23. 1. 2013, zavrglo njen ugovor z dne 10. 6. 2013 ter sklenilo, da sama krije stroške ugovornega postopka.

15. V pravočasno vloženi pritožbi po pooblaščencu zastavna dolžnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V zvezi z odločitvijo o zavrnitvi ugovora z dne 23. 1. 2013 vztraja pri ugotavljanju ničnosti izvršilnega naslova kot predhodnem vprašanju in uveljavlja kršitev pravice do sodnega varstva. V zvezi z odločitvijo o zavrženju ugovora z dne 10. 6. 2013 navaja, da je po poteku roka za ugovor od dolžnika Š. P. prejela kopijo notarskega zapisa SV 915/2005 s prilogami, ki dokazuje ničnost izvršilnega naslova, in je napačno stališče sodišča prve stopnje, da se okoliščina ne nanaša na samo terjatev. Sodišče je to okoliščino spregledalo in je zato ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma napačno ugotovljeno, kršena so bila pravila postopka in je zato odločitev nezakonita. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

16. Upnik po pooblaščenki v odgovoru na pritožbo pritožbenim trditvam nasprotuje.

17. Pritožba ni utemeljena.

18. Sodišče prve stopnje je pravilno, v skladu z večinsko sodno prakso, pojasnilo, da glede na načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku ni dopustno ugotavljati dejstev, ki se nanašajo na veljavnost izvršilnega naslova. Dve odločbi višjih sodišč, na kateri se sklicuje pritožnica, ne utemeljujeta spremembe večinske sodne prakse, ki se ji pridružuje višje sodišče. Stališče Vrhovnega sodišča v sklepu II Ips 51/2009 z dne 2. 4. 2009, na katerega tudi opozarja pritožnica, pa za obravnavani primer ni uporabljivo, saj se Vrhovno sodišče v njem ni ukvarjalo z vprašanjem ničnosti v izvršljivem notarskem zapisu sklenjene pogodbe, ki je izvršilni naslov, temveč z vprašanjem neobstoja ali ničnosti pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža, kot obrambe novega dolžnika glede prehoda obveznosti nanj v zvezi s 24. členom ZIZ. Višje sodišče se glede na navedeno do pritožbenih trditev, s katerimi zastavna dolžnica utemeljuje ničnost notarskega zapisa, ne opredeljuje, saj za odločitev o pritožbi niso pravno pomembne.

19. Neutemeljen je očitek kršitve pravice do sodnega varstva, saj ima (in je imela) zastavna dolžnica možnost svojo pravico uveljavljati s posebno tožbo v pravdnem postopku, v izvršilnem postopku pa bi nato lahko predlagala odlog izvršbe v skladu z 71. členom ZIZ.

20. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo ugovor zastavne dolžnice z dne 10. 6. 2013, za kar je navedlo pravilne in popolne razloge, na katere se višje sodišče v izogib ponavljanju sklicuje. Ker zastavna dolžnica v izvršilnem postopku ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti izvršilnega naslova, s tem ne more uspeti niti v ugovoru po izteku roka.

21. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Zastavna dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zastavne dolžnice A. M. 23. S sklepom na red. št. 100 spisa je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor zastavne dolžnice A. M. (v nadaljevanju tega dela sklepa: zastavna dolžnica) ter sklenilo, da sama krije stroške ugovornega postopka.

24. V pravočasno vloženi pritožbi po pooblaščencu zastavna dolžnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Vztraja pri uveljavljanju ničnosti izvršilnega naslova in očita kršitev pravice do sodnega varstva. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ter zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

25. Upnik po pooblaščenki v odgovoru pritožbi nasprotuje.

26. Pritožba ni utemeljena.

27. V zvezi z nedopustnostjo ugotavljanja ničnosti izvršilnega naslova v izvršilnem postopku in zagotovitvi sodnega varstva v takšnem primeru se višje sodišče sklicuje na predhodno obrazložitev zavrnitve pritožbe zastavne dolžnice T. P., zaradi česar na podobne pritožbene trditve (obe zastavni dolžnici zastopa isti pooblaščenec) ne bo na tem mestu ponovno odgovarjalo.

28. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo, da zastavna dolžnica nima položaja tretje v tem postopku, temveč hipotekarne dolžnice, njen ugovor v tem svojstvu pa je prepozen. Pritožnica ugotovljenih dejstev in razlogov sodišča prve stopnje ne izpodbija z nobeno relevantno nasprotno trditvijo.

29. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji iz 56. člena ZIZ, saj je zastavna dolžnica v ugovoru uveljavljala ničnost notarskega zapisa, kar, kot je bilo že obrazloženo, v izvršilnem postopku ni dopustno.

30. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

31. Zastavna dolžnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).