U-I-159/92

18/3-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 18/3-1993 obravnavalo pobudi Janeza Lukača in Josipa Olupa, obeh iz Ljubljane in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče ne sprejme pobud in ne začne postopka za oceno ustavnosti zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89, 46/90 in 61/90).

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnika predlagata, da ustavno sodišče ugotovi, da zakon o podjetjih oziroma njegove posamezne določbe, kot npr. členi 120 do 132, dne 25/6-1991 oz. 23/12-1990 niso postali del pravnega reda Republike Slovenije, ker so bili v nasprotju z določili tedaj veljavne ustave o položaju človeka v združenem delu in družbeni lastnini (12. do 16. člen) in z določili o samoupravljanju v organizacijah združenega dela (123. do 132. člen). Janez Lukač je ustavnemu sodišču tudi predlagal, da oceni, ali so določbe citiranega zakona, za katere bi ustavno sodišče ugotovilo, da niso v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, veljavnim dne 25/6-1991, v skladu z veljavno ustavo in sicer z njenim 2. in 33. členom, saj pojavi protipravnih privatizacij nekdanje družbene lastnine onemogočajo legalen način nastajanja lastnine in kot taki tudi nasprotujejo načelom pravne države.

Po določbi drugega odstavka 162. člena ustave da lahko vsakdo pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Izkazan pravni interes pobudnika je torej z ustavo določena predpostavka za začetek postopka pred ustavnim sodiščem na podlagi pobude.

Pri oceni obeh pobud je ustavno sodišče ugotovilo, da pobudnika nista izkazala svojega pravnega interesa. Ta je izkazan tedaj, kadar gre za pobudnikov lastni interes, torej njegov osebni interes, ki ga pravo priznava in varuje. Pravni interes mora biti individualen in ne splošen in abstrakten interes, v obrambi katerega bi lahko nastopal vsak posameznik. Lastnost pobudnika ima torej lahko le tista oseba, ki uspe dokazati, da napadeni pravni akt odloča o njeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Oba pobudnika pa pobudi opirata le na dejstvo, da ima izvajanje zakona o podjetjih za posledico oškodovanje družbenega premoženja. Josip Olup pa temu še dodaja, da to povzroča še nezmožnost realizacije zakona o denacionalizaciji zaradi prisotnih špekulativnih pravnih poslov v smislu člena 89. zakona o denacionalizaciji, česar žrtev je tudi sam. Ni pa navedel konkretnih okoliščin, ki bi to potrjevale. Pobudnika opirata pravni interes le na domnevo o oškodovanju družbenega premoženja, ne pa na oškodovanje svojih pravic in interesov. Z ugoditvijo njunima pobudama se po mnenju ustavnega sodišča njun pravni položaj ne bi spremenil in zaradi tega ne bi mogla pridobiti osebne pravne koristi. Podobne odločitve je ustavno sodišče sprejelo že v zadevah U-I-100/91 (sklep z dne 14/5-1992), U-I-47/92 (sklep z dne 17/12-1992) in U-I-71/92 (sklep z dne 12/11-1992).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 162. člena ustave in 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije, ob uporabi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek