Snemanje zaprtega tipa treninga za potrebe dokazovanja v upravnem postopku

Datum

16.07.2025

Številka

07121-1/2025/879

Kategorije

Video in avdio nadzor, Upravni postopki

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 5. 7. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede snemanja dogajanja na motokros progi v lasti društva, ki se uporablja za javno objavljene treninge. Navajate, da se na progi na vsake tri leta izvajajo meritve hrupa, ki pa po vašem mnenju ne odražajo realnega stanja. Želeli bi snemati način vožnje motokrosistov v času meritev in posnetke uporabiti kot dokaz v morebitnem upravnem postopku, ki bi obravnaval ustreznost opravljenega monitoringa. Pri tem sprašujete:

-Ali lahko (in na kakšen način) zakonito snemate vožnjo po motokros progi za potrebe dokazovanja v upravnem postopku, čeprav vam lastnik proge to ustno prepove in če snemanje poteka z zemljišča, na katerem imate zakonit dostop?

-Ali lahko v tem primeru šteje javni interes (varstvo okolja, spoštovanje predpisov o hrupu) kot prevladujoč razlog za snemanje?

-Katere sankcije bi vam v takem primeru snemanja lahko naložila policija, drug pristojni organ, sodišče (npr. zaradi kršitve zasebnosti, neupravičenega snemanja, ipd.)?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Osebni podatek je katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je npr. ime ali identifikacijska številka. Če tega v konkretnem primeru ni mogoče storiti, se ZVOP-2 in Splošna uredba ne uporabljata.

Za izvajanje videonadzora na podlagi točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe bi moral upravljavec najprej opredeliti zakonit interes, ki ga zasleduje, nato preveriti, ali je videonadzor nujen za uresničitev tega interesa, ter na koncu oceniti, ali nad tem interesom ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika.

IP ob tem opozarja, da neupravičeno zvočno ali slikovno snemanje ter posredovanje posnetka lahko v določenih primerih pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega zvočnega ali slikovnega snemanja v skladu z določbama 137. in 138. člena Kazenskega zakonika. Zaradi občutnega posega v posameznikovo zasebnost, zaradi katere je nastala škoda, je na podlagi 179. člena Obligacijskega zakonika mogoče vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahtevati denarno odškodnino.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila. Glede dopustnosti snemanja motokros proge zaradi zbiranja dokaznega gradiva za upravni postopek prav tako poudarjamo, da IP v skladu s svojimi pristojnostmi ne sme in ne more presojati, ali bi bil takšen dokaz v relevantnem postopku dovoljen. Samo pristojni organ je tisti, ki v konkretnem postopku opravi presojo, ali je bil določen dokaz pridobljen na (ne)dovoljen način oz. ali se določen dokaz izvede ali ne.

Iz vašega zaprosila za mnenje izhaja, da naj bi snemali način vožnje motokrosistov v času izvajanja meritev. Pri tem opozarjamo, da je skladno s 1. točko 4. člena Splošne uredbe osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je npr. ime ali identifikacijska številka. Če torej iz posnetkov ni mogoče ugotoviti, za katerega motorista gre (npr. ko nima na motorju ali čeladi označene številke ali na podlagi drugih osebnih značilnosti ter pri tem na progi ni drugih določljivih oseb), se v tem primeru zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov ne uporablja, saj ne bi mogli govoriti o osebnem podatku.

Če pa v konkretnem primeru gre za obdelavo osebnih podatkov, mora biti za to podana zakonita in ustrezna pravna podlaga. Te določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe in sicer so naslednje:

a)privolitev posameznika,

b)sklenitev ali izvajanje pogodbe,

c)izvajanje zakonske obveznosti,

d)zaščita življenjskih interesov,

e)izvajanje javne oblasti ali naloge v javnem interesu,

f)zakoniti interesi.

Glede na vaša vprašanja, ali bi lahko šlo za javni interes (varstvo okolja oz. spoštovanje predpisov o hrupu) izpostavljamo zgoraj citirano točko (f) Splošne uredbe, pri čemer bi moral upravljavec dokazati, da gre za zakonite interese, če so ob tem izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Namreč, obdelava je lahko skladno s to točko zakonita, če je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Takšen zakonit interes je v praksi npr. varnost ljudi ali premoženja, vendar mora upravljavec opraviti test tehtanja, torej oceniti 1) obstoj takšnega zakonitega interesa, 2) njegovo nujnost in 3) ali nad zakonitim interesom prevladajo interesi oz. temeljne pravice in svoboščine posameznika. Glede zakonitih interesov dodatno pojasnjujemo, da mora biti zakoniti interes dejanski in prisoten v času obdelave (torej ne hipotetičen) ter jasno in natančno opredeljen. Obdelava mora biti nujna in potrebna za doseganje zakonitega interesa, za katerega si prizadeva upravljavec (nujnost obdelave zahteva povezavo med zakonitim interesom in se je ne sme razlagati preširoko), ob čemer je treba preučiti obstoj realnih in manj invazivnih alternativ.

Izpostavljamo, da mora upravljavec upoštevati tudi t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Ali bi lahko šlo v vašem primeru za zakonit interes, kot navajate, bi se lahko IP opredelil zgolj v konkretnem inšpekcijskem postopku. Na podlagi navedenega vam svetujemo, da ocenite, ali je snemanje dogajanja na motokrosu, v okviru katerega pride do obdelave osebnih podatkov, z namenom dokazovanja načina vožnje med izvajanjem monitoringa res sorazmerno, nujno in primerno za doseganje tega cilja ter razmislite o drugih, manj invazivnih ukrepih. Verjetno bi bilo ustrezneje, da se npr. obrnete na pristojno inšpekcijsko službo.

Glede vašega vprašanja o možnih sankcijah vam pojasnjujemo, da lahko kršiteljem zaradi nezakonitega izvajanja videonadzora skladno z ZVOP-2 in Splošno uredbo izreče sankcije IP. Ob tem opozarjamo, da lahko neupravičeno zvočno ali slikovno snemanje ter posredovanje posnetka v določenih primerih pomeni tudi kaznivo dejanje neupravičenega zvočnega ali slikovnega snemanja v skladu z določbama 137. in 138. člena Kazenskega zakonika[1] (KZ-1). Poleg tega lahko prizadeti posameznik v primeru, da je z ravnanjem druge osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in mu je zaradi tega nastala škoda, na podlagi 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ)[2] vloži tožbo pred pristojnim sodiščem in od povzročitelja škode zahteva denarno odškodnino.

IP je na podobna vprašanja odgovarjal že več mnenjih, ki so objavljena na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/, pri iskanju pa si lahko pomagate z izbiro kategorije (»Video in avdio nadzor«) in ključnimi besedami (npr. »snemanje«).

IP sklepno dodaja še, da so podrobnejše informacije o obveznostih upravljavcev v zvezi z vzpostavitvijo videonadzora dosegljive tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ in v Smernicah glede izvajanja videonadzora: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

[1]Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US.

[2]Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.