Jedro

Tožnica ima sistemski lupus eritematozus, pogosto febrilna stanja, da se pojavlja Sjogrenov sindrom in Raynaudov fenomen. Ima kronično neozdravljivo bolezen, terapevtsko obravnavano z različno medikamentozno terapijo, vključno z biološkimi zdravili, injiciranimi hospitalno v določenih časovnih obdobjih. Vendar pa objektivizirana medicinska dokumentacija po prepričljivem sodno izvedenskem mnenju izkazuje, da se je bolezen po medikamentozni terapiji umirila, da je v remisiji, da ni multiple skleroze ali nevrolupusa, da ni prizadetega centralnega živčnega sistema, ledvične prizadetosti v sklopu lupusa, niti napredujoče pljučne prizadetosti v sklopu avtoimunske bolezni. Ob takšnih ugotovitvah izvedencev medicinske stroke je mogoče zaključiti le, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delavne zmožnosti za organizirano pridobitno delo, temveč zmanjšano delavno zmožnost ob nadaljnjem obstoja preostale delovne zmožnosti z omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo zavrnilni odločbi št. ... z dne 23. 11. 2017 in št. ... z dne 7. 7. 2017 (1. odstavek). Tožnico je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: psihofizično lahko, pretežno sedeče delo v optimalno urejenem mikroklimatskem okolju, brez rokovanja s hladnimi snovnimi objekti ali dela z vodo in vibracijami, brez zahtev po izraziti soročnosti in dvigovanja ali prenašanja bremen nad 5 kilogramov, s polnim delovnim časom od 27. 1. 2016 dalje (2. odstavek). Izreklo je, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločila tožena stranka s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (3. odstavek) in da se je tožnica v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe dolžna prijaviti pri Zavodu RS za zaposlovanje (4. odstavek). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine od 13. 6. 2017 dalje, odpravo odločb št. ... z dne 23. 11. 2017 in št. ... z dne 7. 7. 2017 ter priznanje invalidnine za telesno okvaro od 13. 6. 2017 dalje, je zavrnilo (5. odstavek). Toženo stranko je zavezalo, da tožnici v 8. dneh povrne 45,55 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (6. odstavek).

2. Sodbo izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, oziroma podrejeno sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Podrobno povzema izvid dr. A.A. z dne 14. 12. 2017 in njegovo izpoved 9. 11. 2018. Iz izvida izhaja, da se že 12 let zdravi z imunosupresivno in osteoprotektivno terapijo do tega, da gre za polimorbidno osebo, ki ni sposobna za pridobitno dejavnost, zato predlaga invalidsko upokojitev. dr. A.A. je izpovedal, da ima avtoimunsko kronično neozdravljivo bolezen SLE hude stopnje, prizadetost možganov, ledvic, pljuč, ožilja, živčevja in sklepov, da ob 4 tirni terapiji biološkega zdravila, dodatnega imunosupresiva in stereoida ni zmožna delati, da se že 10 let trudijo, da bi obvladali bolezen, da je prihajalo do ponavljajočih se okužb dihal, da prejema Rituksimat, ki iz cirkulacije odstranjuje CD 20 pozitivne limfocite, da je potrebno v letnih intervalih opravljati kontrolne preglede pri kardiologu, nefrologu, fiziatru, nevrologu in pulmologu, da se pojavljajo stranski učinki zdravil itd. Kljub takšni izpovedi je Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti B. Univerze C. (Fakultetna komisija) v dopolnilni oceni z dne 5. 4. 2019 ugotovila, da je bil 14. 5. 2015 ob aktivni bolezni na UZ viden majhen perikardialni izliv, ki kasneje ni bil zaznan, da ne drži, da se pljučna prizadetost slabša, da nima resnih neželenih učinkov zdravil, ne ledvične odpovedi, da so artritisi izzveneli, da degenerativne spremembe res vztrajajo, da se je od leta 2015 zdravila na OD. v UKC C., ker so ji čez 3 leta ukinili zdravljenje z Ritusimambom, da je dr. A.A. podal nekoliko izkrivljeno sliko bolezenskega stanja, saj ne drži, da so prizadete ledvice, živčevje in ožilje, znižana je le DCO, izjava o krvi na vodi ni resnična niti vrtoglavice v sklopu prizadetosti centralnega živčnega sistema.

Z zaključkom sodišča, uprtim na izvedensko mnenje Fakultetne komisije, izpoved prof. dr. E.E. in prof. dr. F.F., da je delazmožnost zmanjšana za manj kot 50 %, ter z oceno, da je izvedenec dr. F.F. prepričljivo oporekal izpovedi izvedene priče dr. A.A., se ne strinja. Navaja, da so se zdravstvene težave začele že leta 2004, po letu 2014 pa se je stanje tako poslabšano, da je bila leta 2015 petkrat hospitalizirana, saj je bolezen udarila na sklepe in jih prizadela. Na obravnavi 10. 10. 2018 je izpovedala, da je zaradi SLE močno prizadeta, je jokala in ni mogla niti stati. Sodni izvedenec dr. F.F. na vprašanje, zakaj ima nevrološke težave in na možganih vidno spremembo, ni vedel odgovoriti. Čeprav je zaradi bolezni močno prizadeta, to iz izvedenskega mnenja ni razvidno. Bolezenske težave se skuša minimalizirati na Raynavdov fenomen, izpoved dr. A.A. pa je predrugačena. Mnenja Fakultetne komisije je pomanjkljivo, ker se ni opredelila do relevantnih prizadetosti, ki jih je opisal lečeči specialist dr. A.A. dne 14. 12. 2017. V nasprotju z njegovimi ugotovitvami zaključuje, da nima prizadetih ledvic, živčevja in ožilja, da nima vrtoglavice in omotice. Fakultetna komisija se ni opredelila do izpovedi dr. A.A., da se že več kot 10 let trudijo, da bi obvladali bolezensko aktivnost SLE in da bi vsakršne dodatne psihofizične obremenitve zvišale možnost razvoja okužb, ki bi lahko pripeljale do brazgotinjenja pljuč, pešanja ledvične funkcije, upada kognitivnega statusa in ogroženosti za razvoj sekundarnih neoplazij kot je malignom. Z zaključki v 8. in 9. točki obrazložitve o tem, ali je bolj prepričljivo mnenje izvedencev ali izpoved izvedene priče, je sodišče presojalo medicinska vprašanja, čeprav nima medicinskega znanja. Ker razhajanj ni razčistilo z novim izvedencem, je kršilo iz 1. odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku1(ZPP) v zvezi z 254. členom ZPP, kar predstavlja tudi kršitev 22. člena Ustave RS o enakem varstvu pravic. Prof. dr. F.F., predstojnik oddelka D. UKC C., kjer je bila dvakrat hospitalizirana, zaradi konflikta interesov in pristranskosti ne bi smel sodelovati v Fakultetni komisiji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta ugoditveni in zavrnilni del sodbe izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do kršitev iz 1. ali 2. odstavka 339. člena ZPP, niti 22. člena Ustave RS2 (Ustava). Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, očitane pomanjkljivosti in kršitve pa niso podane iz razlogov, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

5. V predmetni zadevi gre za presojo upravnih odločb o zavrnitvi pravic iz invalidskega zavarovanja, saj je v predsodnem postopku ocenjeno, da zdravljenje ni zaključeno in zato invalidnosti ni mogoče ugotavljati ter zavrnitvi invalidnine za telesno okvaro (TO), ki ni podana, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju3 (ZPIZ- 2), pa tudi sicer pravice za TO, ki so posledica bolezni ali poškodbe izven dela, več ne zagotavlja. Sporna sta torej obstoj invalidnosti in TO.

K očitanim procesnim kršitvam

6. V sodno socialnih sporih se sporno invalidnost razčiščuje z medicinskim izvedenstvom. V skladu z 243. členom ZPP sodišče izvede dokaz z izvedencem medicinske stroke, saj samo ne razpolaga s tovrstnim strokovnim znanjem. Izvedenec je strokovni pomočnik sodišču, zato izvedenstvo opravijo strokovnjaki, ki jih določi sodišče (244. člen ZPP). Preden sodišče določi izvedenca, lahko da strankam možnost izjasnitve. Vendar strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče med drugim ni dolžno izvesti predlaganih dokazov, ki niso potrebni, ker je odločilno dejstvo že dokazano, kot v okoliščinah konkretnega primera. Le zaradi nestrinjanja tožnice z pridobljenim izvedenskim mnenjem, sodišče ni bilo dolžno slediti predlogu za pridobitev novega izvedenskega mnenja. Dokazni predlog je v 9. točki obrazložitve sodbe argumentirano utemeljeno zavrnilo.

7. Utemeljeno je zavrnilno tudi predlagano soočenje člana Fakultetne komisije dr. F.F. z lečečim revmatologom dr. A.A.. Ugotovitve izvedenskega organa o obstoju preostale delovne zmožnosti ni mogoče enačiti z izpovedjo izvedene priče o popolni izgubi delovne zmožnosti. V procesni teoriji in sodni praksi je zavzeto jasno stališče, da dokaz s pričami in izvedenci ni identičen. Pričo se zaslišuje o tem, kar o stvari ve. Torej o konkretnih okoliščinah in dejstvih, ki jih je zaznala. To velja tudi za t. i. izvedene priče, ki so zaradi strokovnega znanja sicer v boljšem spoznavnem položaju od tistih, ki tega znanja nimajo. Še vedno pa „izvedene priče“ sodišču posredujejo le svoje vedenje o dejstvih in ne o strokovnem znanju. Četudi imajo izvedene priče določeno strokovno znanje, ne smejo prevzemati nalog izvedenca o strokovnih vprašanjih, ki jih v skladu z ZPP lahko posredujejo le izvedenci.

V predmetni zadevi je sodišče sporno zdravstveno stanje in invalidnost popolno in prepričljivo razčistilo s sodno izvedenskim mnenjem, podanim v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Čeprav izvedensko mnenje ni identično izpovedi lečečega specialista, ni prišlo do očitane kršitve iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, kot zmotno meni pritožnica.

8. V obravnavanem primeru ni kršen 22. člena Ustave RS o enakem varstvu pravic pred sodiščem. Izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče (244. člen ZPP). Sodišče prosto odloča, komu bo zaupalo izvedensko delo. Zaradi pravice do enakosti orožji mora skrbno paziti, da to ustavno pravno jamstvo ne bo ogroženo. Skladno z ustavno sodno prakso4 je dolžno preprečiti, da bi v sodno izvedenskem organu sodelovala oseba, ki je bila član izvedenskega organa nasprotne stranke. V sporu o pravicah iz invalidskega zavarovanja torej član invalidske komisije zavoda.

V konkretni zadevi seveda ne gre za takšno procesno stanje, saj prof. dr. F.F., član Fakultetne komisije ni sodeloval pri ocenjevanju invalidnosti v predsodnem upravnem postopku. Dejstvo, da je bil predstojnik oddelka D. UKC C. ob hospitalizaciji tožnice leta 2015 ( npr. izvid A/15) ne predstavlja kršitve 22. člena Ustave. Tudi sicer se do pavšalne trditve, da je mnenje dr. F.F. pristransko in v konfliktu interesov, vsebinsko ni mogoče niti opredeljevati.

Pravno odločilna dejstva predsodnega upravnega in sodnega postopka

9. Kot predhodno poudarjeno gre za spor o pravici do invalidske pokojnine na temelju I. kategorije invalidnosti in invalidnini za TO, saj sta v predsodnem postopku obe zahtevi zavrnjeni.

10. Na podlagi listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda sta izvedenska organa zavoda (IK1 in IK 25) zaradi sistemskega lupusa eritematozus, cervikobrahialnega sindroma in drugih perifernih žilnih bolezni skladno ocenila, da invalidnosti ni mogoče ugotoviti, ker je potrebno nadaljnje zdravljenje in ukrepi medicinske rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe tožničinega zdravstvenega stanja. Po nobeni točki Seznama TO nista ugotovili niti TO.

V obrazložitvi povzemata, da se tožnica že od leta 2005 zdravi zaradi sistemskega lupusa eritematozusa, da je bil zaradi Sjogrenovega sindroma uveden Medrol, da so se kazale težave s sklepi, da je bil uveden MTX, kasneje pa biološka zdravila MabThera, ki se aplicirajo na 6 mesecev. Pojavljala se je nevrološka simptomatika, opravljena je bila lumbalna punkcija in CT glave ter izključena multipla skleroza. Ima občasna febrilna stanja, večkrat je hospitalizirana zaradi korekcijske terapije, vodena je pri nevrologu, MR glave ne kaže posebnosti. Iz izvida osebnega pregleda izhaja, da je zavarovanka višje postave, primerno prehranjena, ima palpatorno občutljivost levega dela hrbtenice, predklon naredi do gležnjev, ima bolečine pri zaklonu, romberg je negativen, pri hoji ne deviira, mali sklepi prstov niso otekli, na stegnih so vidne podpludbe različne velikosti. Gre za sistemsko vezivno tkivno bolezen, prejema biološko terapijo in ima nerazjasnjene težave z nogami. Zaključujeta, da je za oceno invalidnosti potrebno dokončno zdravstveno stanje.

11. Vendar pa je v sodnem postopku sodno izvedenski organ medicinske stroke ocenil drugače. Do pravno relevantnega datuma sicer ne ugotavlja popolne izgube delovne zmožnosti za vsako pridobitno delo, temveč na podlagi listinske medicinske dokumentacije in osebnega pregleda v zvezi z delovnim mestom oz. poklicem šivilje, ki ga je tožnica nazadnje opravljala ocenjuje, da je pri njej od 10. 11. 20156 delovna zmožnost zmanjšanja za manj kot 50 %. Po njegovi oceni je še vedno zmožna za psihofizično lahko, pretežno sedeče delo v optimalno urejenem mikro klimatskem okolju, brez rokovanja z hladnimi snovnimi objekti ali dela z vodo in vibracijami, brez zahtev po izraziti soročnosti in brez dvigovanja ali prenašanju bremen nad 5 kilogramov. Ne ugotavlja nobene TO po Seznamu TO.

Izvedensko mnenje so podali vrhunski medicinski strokovnjaki ustrezne specializacije glede na tožničine zdravstvene težave, in sicer specialist medicine dela, prometa in športa prof. dr. E.E., prof. dr. F.F. ter doc. dr. G.G., oba s Katedre za interno medicino. Pisnemu izvedenskem mnenju (list. 30-43), dopolnilnemu mnenju, izdelanemu na tožničine pripombe (list. 58-74), izpovedi prof. E.E. na obravnavi 4. 7. 2019 (list. 91-93) ter dr. F.F. na obravnavi 18. 9. 2019 (list. 102-108), je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo. Strokovno medicinski argumenti za takšen dokazni zaključek so podrobno navedeni v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče se z njimi v celoti strinja in jih ne ponavlja. To velja tudi glede izpovedi izvedene priče dr. A.A. iz razloga, pojasnjenega v 9. točki obrazložitve te sodne odločbe.

12. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, sprejeto in utemeljeno v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Res je sicer, da ima tožnica sistemski lupus eritematozus, pogosto febrilna stanja, da se pojavlja Sjogrenov sindrom in Raynaudov fenomen. Ima kronično neozdravljivo bolezen, terapevtsko obravnavano z različno medikamentozno terapijo, vključno z biološkimi zdravili, injiciranimi hospitalno v določenih časovnih obdobjih. Vendar pa objektivizirana medicinska dokumentacija po prepričljivem sodno izvedenskem mnenju izkazuje, da se je bolezen po medikamentozni terapiji umirila, da je v remisiji, da ni multiple skleroze ali nevrolupusa, da ni prizadetega centralnega živčnega sistema, ledvične prizadetosti v sklopu lupusa, niti napredujoče pljučne prizadetosti v sklopu avtoimunske bolezni. Ob takšnih ugotovitvah izvedencev medicinske stroke je mogoče zaključiti le, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delavne zmožnosti za organizirano pridobitno delo, temveč zmanjšano delavno zmožnost ob nadaljnjem obstoja preostale delovne zmožnosti z omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.

Materialnopravna podlaga za rešitev zadeve

13. Materialnopravna podlaga za presojo izpodbijanih upravnih aktov o pravicah iz invalidskega zavarovanja in invalidnini za TO je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju7 (ZPIZ-2). Relevantne določbe so povzete v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in jih pritožbeno sodišče ne ponavlja v celoti.

V zvezi s sporno invalidnostjo izpostavlja 1. odstavek 63. člena o splošni definiciji invalidnosti ter 2. odstavek 63. člena ZPIZ-2, ki opredeljuje I., II. in III. kategorijo invalidnosti. Pravice iz invalidskega zavarovanja je seveda mogoče priznati, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji. Podana mora biti ena od kategorij invalidnosti, starost ter predpisana pokojninske dobe. V primeru I. kategorije invalidnosti, je invalidsko pokojnino mogoče priznati, če so hkrati izpolnjeni pogoji iz V. poglavja ZPIZ-2. Ob razvrstitvi zavarovancev v III. kategorijo invalidnosti po 3. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 pa je v skladu 81. členom ZPIZ-2 mogoče priznati pravico do premestitve ter pravico do nadomestila za invalidnost (85. člen ZPIZ-2).

14. Ker je v predmetni zadevi prepričljivo dokazano slednje dejansko stanje, je sodišče izpodbijani zavrnilni odločbi na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih8 (ZDSS-1), utemeljeno odpravilo, tožnico zaradi posledic bolezni razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z stvarnimi razbremenitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov od 27. 1. 2016 dalje. Hkrati je pravilno izreklo, da se je tožnica v določenem roku dolžna prijaviti na zavodu za zaposlovanje, ter da bo o pravici in višini denarne dajatve odločil toženi zavod s posebno odločbo.

Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine je utemeljeno zavrnilo, saj do dokončnosti predsodnega postopka ni izkazane popolne izgube delovne zmožnosti za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti.

15. Enako velja za zavrnilni del sodbe o invalidnini za TO, saj je pravilno presojeno, da sta zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

Po 403. členu ZPIZ-2 lahko do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili ugotavljanje, vrste in stopnje TO, na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar9 (Seznam TO) zavarovanci pravico do invalidnine v skladu z določbami prej veljavnega ZPIZ-1 pridobijo le, če je TO posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezen. ZPIZ-2 več ne zagotavlja pravice do invalidnine za TO, ki so posledica bolezni ali poškodbe izven dela. Tudi sicer pri tožnici TO sploh ni podana.

Odločitev pritožbenega sodišča

16. Zaradi predhodno utemeljenih procesnih, materialnopravnih in dejanskih razlogov, pritožba ne more biti uspešna. Pritožbeno sodišče je na podlagi 353. člena ZPP odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Pritožbo s katero je izpodbijan tako zavrnilni kot ugoditveni del sodbe o priznanih pravicah na temelju III. kategorije invalidnosti, je zavrnilo in v celoti potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 17. Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP odločilo, da krije tožnica sama svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 31/91 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 96/2012. 4 Odločba Ustavnega sodišča RS; Up-454/2015-2016 z dne 22. 12. 2007. 5 Dne 13. 6. 2017 in 20. 11. 2017. 6 Datum prvega ocenjevanja na IK. 7 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 9 Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89.