Jedro

Škoda se ne dokazuje samo z računom. Oškodovanec lahko škodo dokazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženki, da je dolžna plačati tožnici 703,85 EUR na njen tekoči račun pri B.K. z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.2005 dalje do plačila. Ugotovilo je, da je toženka poškodovala tožničin avtomobil. O istem historičnem dogodku je odločalo že kazensko sodišče, ki je toženko spoznalo za krivo poškodovanja tuje stvari, ker je brcnila v masko in udarila z roko po pokrovu motorja tožničinega vozila in na njem povzročila poškodovanje maske in na pokrovu motorja udrtino (zadeva opr. št. K Okrajnega sodišča v P.). Na pravnomočno sodbo je sodišče vezano, višino škode pa je tožnica dokazala v tem sporu s predračunom in izpovedjo priče V.Š.

Zoper sodbo se je toženka pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da ne obstaja noben dokaz, da bi poškodovala tožničino vozilo. Avto je bil poškodovan že pred incidentom s toženko. Sporna je tudi višina, saj tožnica ni predložila računa, ampak samo predračun. Vozila ni dala popraviti in je še sedaj poškodovano. Na podlagi predračuna sodišče ne bi smelo razsoditi v tožničino korist. Predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevek kot neutemeljen zavrne, podrejeno razveljavitev in ponovno odločanje o zadevi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, da je na podlagi 14. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vezano na obsodilno pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, ki je obravnavalo isti historični dogodek kot je ta, iz katerega izvira tožničin odškodninski zahtevek. Ker je s pravnomočno obsodilno sodbo ugotovljeno, da je toženka poškodovala tožničino vozilo, so pritožbene navedbe, da o tem ne obstaja noben dokaz, brezpredmetne. Glede na obstoj pravnomočne obsodilne sodbe, v kateri je navedeno, kaj je toženka poškodovala, je dokazno breme za trditve, da izvirajo poškodbe, ki jih zatrjuje tožnica v tem sporu iz drugega starejšega dogodka bilo na toženki. Toženka ni ponudila nobenega dokaza, zato v pritožbi neutemeljeno izpodbija v tem delu ugotovljeno dejansko stanje.

Tudi višina škode, ki jo je tožnica utrpela, je ugotovljena pravilno. V kazenskem postopku je bilo ugotovljeno, katere dele tožničinega avtomobila je toženka poškodovala. Tožnica je o vrednosti delov, ki jih je treba zamenjati, predložila predračun. Ceno potrebnega dela za odpravo poškodb, da se vzpostavi prejšnje stanje, pa je dokazovala s predračunom avtomehanika V.Š. Avtomehanik je bil tudi zaslišan kot priča. Ob ogledu tožničinega avta je ugotovil, da so bili vsi trije deli, za katere je tožnica predložila predračun, poškodovani v istem dogodku. Ob takšnih dokazih je višina škode na tožničinem vozilu zanesljivo dokazana. Na podlagi 164. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima oškodovanec pravico do izbire med vzpostavitvijo prejšnjega stanja in plačilom denarne odškodnine. Tožnica je v tožbi pojasnila, da je toženko pozvala, naj popravi vozilo. Vzpostavitev prejšnjega stanja na vozilu tožnici vsekakor pripada in ker toženka škode, ki jo je povzročila, ni odpravila, je tožnica upravičena do denarnega zneska, s katerim bo lahko sama odpravila to škodo. Zato je tudi v tem delu odločitev izpodbijane sodbe pravilna. Škoda se ne dokazuje samo z računom. Oškodovanec lahko škodo dokazuje tudi z drugimi dokaznimi sredstvi. Tožnica je za višino škode ponudila dovolj kvalitetne dokaze, iz katerih se je sodišče prve stopnje prepričalo, koliko ji mora toženka plačati, da bo tožničino premoženjsko stanje takšno, kot je bilo pred škodnim dogodkom. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 353 ZPP).