Jedro

Ker čas služenja obveznega vojaškega roka ne šteje v pokojninsko dobo, je v zakonu določena možnost, da se navedeno obdobje (v obsegu dveh tretjin dejanskega trajanja) upošteva pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do pokojnine. Pritožbeno sodišče sprejema razlogovanje sodišča prve stopnje, da v primeru prekrivanja obveznega zavarovanja samozaposlenih oseb in služenje vojaškega roka, ima prednost obvezno zavarovanje. Tožnik je na podlagi obveznega zavarovanja pridobil tudi pokojninsko dobo. Za isto obdobje pa ne more biti upravičen še do ugodnosti, ki izhaja iz 28. člena ZPIZ-2, torej da se mu obenem zniža starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Navedena ureditev je določena le za tiste zavarovance, ki v času služenja obveznega vojaškega roka niso bili vključeni v obvezno zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 6. 2023 in iste številke zadeve in dosjeja z dne 16. 5. 2023 ter da se tožniku od 23. 11. 2022 prizna pravica do delne pokojnine. Nadalje je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da so zaključki napadene sodbe napačni. Iz sodbe izhaja, da ne more imeti dveh pravic v enakem obdobju. V obdobju služenja vojaškega roka je plačeval prispevke iz naslova s. p. Pri tem pa 28. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)1 ne določa, da v kolikor ima upravičenec v času služenja vojaškega roka plačane prispevke ali zavarovanje iz drugega naslova, pravice do znižane starostne meje ne bi mogel uveljavljati. Podobno kot pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zaradi otrok, ne glede na zaposlitev ali celo priznanje zavarovalne dobe zaradi otrok po 189. členu ZPIZ-1, tako tudi pri služenju vojaškega roka predstavlja znižanje upokojitvene starosti posebno pravico in kot tako jo je potrebno obravnavati ločeno od pokojninske dobe. Znižanje upokojitvene starosti je posledica dejstva, da ima nekdo otroke ali da je odslužil vojaški rok, ne glede na to, ali ima za isto obdobje priznano zavarovalno oziroma pokojninsko dobo. V kolikor bi imel izbirno pravico, torej da uveljavi pravico do znižanja starostne meje zaradi služenja vojaškega roka ali pa da se mu upošteva zavarovalna doba, bi bilo ugodneje, da se mu upošteva znižanje upokojitvene starosti zaradi služenja vojaškega roka, kot pa zavarovalna doba brez pravice do znižanja. Vendar pa zakon take pravice ne določa. Da bi se mu pravica do znižanja upokojitvene starosti zaradi služenja vojaškega roka omejila, bi bilo to mogoče le v primeru, če bi se prekrivala z delom pred 18. letom starosti, saj sta obe pravici navedeni v 28. členu ZPIZ-2. Navedeno sicer v praksi ni mogoče, saj služenje vojaškega roka ni bilo mogoče opraviti pred 18. letom starosti. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP),2 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)3 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 6. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 16. 5. 2023. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravice do delne pokojnine. Zahteva za priznanje pravice je bila zavrnjena iz razloga, ker tožnik ni dopolnil starosti 60 let. Tožnik je sicer uveljavljal znižanje starosti zaradi služenja obveznega vojaškega roka,4 vendar mu znižanje ni bilo priznano iz razloga, ker je bil celotno obdobje služenja vojaškega roka vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in so bili za to obdobje tudi plačani prispevki. Navedeno obdobje se mu tudi šteje v pokojninsko dobo.

6. V zadevi je odprto vprašanje, ali se tudi v primeru prekrivanja obveznega zavarovanja samozaposlenih oseb in služenja vojaškega roka, lahko upošteva obdobje služenja vojaškega roka za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

7. ZPIZ-2 v 2. alineji 28. člena določa, da se starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v 27. členu zakona, lahko znižajo zaradi služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja. Skladno s četrtim odstavkom istega člena je do znižanja starostne meje po 2. alineji prvega odstavka 28. člena upravičen moški. Če je dopolnil 38 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 63. leta starosti. Če je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se mu lahko zniža starostna meja, določena v četrtem odstavku 27. člena tega zakona, največ do dopolnjenega 58. leta starosti.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ker v 28. členu ZPIZ-2 ni izrecno določeno, da se znižanje starostne meje v takem primerku kot je tožnikov ne upošteva, to posledično pomeni, da je tožnik do znižanja starostne meje upravičen. Kot je to pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, pokojninska doba, ki je določena kot pogoj za pridobitev in uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja, po 129. členu ZPIZ-2 obsega med drugim čas, prebit v obveznem zavarovanju, ki se všteva v zavarovalno dobo po določbah tega zakona. V zavarovalno dobo pa se šteje čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Tožniku se obdobje, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje, šteje v pokojninsko dobo.

9. Ker čas služenja obveznega vojaškega roka ne šteje v pokojninsko dobo, je v zakonu določena možnost, da se navedeno obdobje (v obsegu dveh tretjin dejanskega trajanja) upošteva pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do pokojnine. Pritožbeno sodišče sprejema razlogovanje sodišča prve stopnje, da v primeru prekrivanja obveznega zavarovanja samozaposlenih oseb in služenje vojaškega roka, ima prednost obvezno zavarovanje. Tožnik je na podlagi obveznega zavarovanja pridobil tudi pokojninsko dobo. Za isto obdobje pa ne more biti upravičen še do ugodnosti, ki izhaja iz 28. člena ZPIZ-2, torej da se mu obenem zniža starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Navedena ureditev je določena le za tiste zavarovance, ki v času služenja obveznega vojaškega roka niso bili vključeni v obvezno zavarovanje.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na primerjavo upoštevanja znižanja starostne meje zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti. Gre za različne pravne in dejanske situacije, ki jih med seboj ni mogoče primerjati na način, kot se v pritožbi zavzema tožnik. Za odločitev je ključna zgolj 2. alineja 28. člena ZPIZ-2. Ker je bil tožnik v obdobju od 8. 4. 1983 do 20. 4. 1984 vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mu v tem primeru ni mogoče navedenega obdobja upoštevati tudi pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. V nasprotnem primeru bi bil namreč obravnavan ugodneje, kot pa zavarovanci, ki v času služenja obveznega vojaškega roka niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004. 4 Vojaški rok je služil od 8. 4. 1983 do 20. 4. 1984.