Jedro

Napotilo Okrožnega sodišča na Ptuju je bilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL, tožnica pa ni ravnala po njem, saj nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v petnajstih dneh.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom tožbo tožnice z dne 31. 1. 1996 zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

3. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ne sprejema stališča sodišč prve in druge stopnje, da nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Sodišči sta namreč pravni interes presojali izključno v odvisnosti od tega, ali se lahko terjatev tožnice upošteva pri razdelitvi stečajne mase, spregledali pa sta, da ima pravni interes na drugi podlagi. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) v 117. členu določa, da veljajo terjatve, ki jih je mogoče do dneva začetka stečajnega postopka pobotati, za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso. V kolikor bo sodišče ugodilo zahtevku po nasprotni tožbi, bo ugotovilo obstoj terjatve tožene stranke do tožnice ob začetku stečajnega postopka. V kolikor bi sodišče ugodilo zahtevku po tožbi, bi ugotovilo obstoj terjatve tožnice do tožene stranke ob začetku stečajnega postopka. Sodišče bi torej v sodbi ugotovilo obstoj terjatev za nazaj in na podlagi 117. člena ZPPSL bi prišlo do avtomatičnega pobotanja vzajemnih terjatev. Zaradi navedenega je podan pravni interes tožnice za nadaljevanje postopka po njeni tožbi. Petnajstdnevni rok iz 144. člena ZPPSL se nanaša le na sprožitev postopka za uveljavitev terjatev, ki se uveljavljajo v stečajnem postopku. Terjatev, ki so obstajale na dan začetka stečajnega postopka, pa upnikom sploh ni treba prijaviti v stečajni postopek (drugi odstavek 117. člen ZPPSL). Zato napotitveni sklep sodišča za sprožitev postopka v petnajstdnevnem roku ne more vplivati na pravni interes tožnice (saj bi se v primeru ugoditve obema zahtevkoma izvedel zakonsko predviden pobot). Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijana sklepa spremeni tako, da dovoli nadaljevanje postopka po tožbi tožnice, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je tožnica zoper toženo stranko 31. 1. 1996 vložila tožbo zaradi plačila odpravnine, prikrajšanja pri osebnem dohodku in ugotovitve nezakonitosti sklepov o prenehanju delovnega razmerja, in da je bil tekom postopka (15. 5. 2008) zoper toženo stranko začet stečajni postopek. Zato je (pravdno) sodišče s sklepom 18. 6. 2008 postopek prekinilo (v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Tožnica je v stečajnem postopku zoper toženo stranko priglasila svoje terjatve. Na naroku za preizkus terjatev 2. 8. 2008 (pravilno: 2. 9. 2008) je Okrožno sodišče na Ptuju izdalo sklep, s katerim je upnico (tožnico) napotilo na postopek pred sodiščem zaradi ugotovitve prerekane terjatve (vpis manjkajoče delovne dobe, plačilo odpravnine in prikrajšanja pri plači). V omenjenem sklepu je sodišče tožnico opozorilo na petnajstdnevni rok, v katerem mora upnica (tožnica) začeti oz. nadaljevati postopek pred pristojnim sodiščem. Ta sklep je 17. 11. 2008 postal pravnomočen. Tožnica pa v petnajstdnevnem roku ni predlagala nadaljevanja prekinjenega postopka.

7. Po določbi prvega odstavka 144. člena ZPPSL stečajni senat s sklepom napoti upnika, čigar terjatev je prerekana, da začne v 15 dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve(1). Za primer, če tako ne ravna, je v drugem odstavku istega člena določeno, da se njegova terjatev ne upošteva pri razdelitvi stečajne mase.

8. V obravnavani zadevi je bilo napotilo Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 2. 8. 2008 (pravilno: 2. 9. 2008) v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL, tožnica pa ni ravnala po njem, saj nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v petnajstih dneh. ZPPSL sicer neposredno ne določa, da je treba v primeru zamude omenjenega roka tožbo zavreči, vendar taka posledica izhaja iz nastalega pravnega položaja tožnice. Po določbi drugega odstavka 144. člena ZPPSL njena terjatev, tudi če bi bila pravnomočno ugotovljena v tem sporu, ne bi bila upoštevana pri razdelitvi stečajne mase. Zato nima pravnega interesa za vodenje tega spora. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeno potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju tožničine tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 274. člena ZPP).

9. Ob tem velja še dodati, da je neutemeljena revizijska teza, da ima tožnica pravni interes na drugi podlagi (in sicer za primer ugoditve njenemu zahtevku in zahtevku po nasprotni tožbi). Tožničina terjatev je namreč, ker v petnajstih dneh ni predlagala nadaljevanja prekinjenega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika (tožene stranke) prenehala.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče tožničino revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): V sodni praksi je že zavzeto stališče, da navedena zakonska ureditev vključuje tudi predlaganje nadaljevanja že začetega postopka, ki je bil po določbi 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP prekinjen (primerjaj zadevo III Ips 76/2011).