Jedro

V postopkih za urejanje razmerij med starši in otroki je skladno z sodno prakso mogoče izdati ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP, če je treba zaradi varstva otroka ukrepati še pred zaključkom postopka in pravnomočnostjo odločbe. Izdaja začasne odredbe je omejena le na tiste nujne primere, ko bi brez intervencije sodišča lahko prišlo do ogroženosti otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je mld. otroka pravdnih strank A. A. in B. A. začasno dodelilo v varstvo in vzgojo materi (tožnica) in jima na naslovu matere določilo stalno bivališče in naslov za vročanje (I. točka izreka), določilo začasne stike med očetom (toženec) in A. A. v obsegu vsak drug teden od nedelje do nedelje (II. točka izreka), določilo začasne stike med očetom in B. A. v obsegu vsak drugi vikend od petka do nedelje ter vsako sredo po vrtcu do naslednjega dne, ko jo pripelje v vrtec (IV. točka izreka), praznike in počitnice otroka začasno preživljanja izmenično pri vsakem od staršev, pri čemer med poletnimi počitnicami otroka preživljata po štirinajst dni strnjeno z vsakim od staršev (V. točka izreka), določilo očetu začasno preživnino v višini 63,33 EUR za A. A. in 265,00 EUR za B. A. (VI. točka izreka) ter za primer neplačevanja zoper njega dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev na njegovem bančnem računu (VII. točka izreka), za primer generalnega nespoštovanja izdane začasne odredbe pa staršema določilo denarno kazen v višin 500,00 EUR (VIII. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru toženca zoper navedeno začasno odredbo in znižalo določeno preživnino na 53,33 EUR za A. A. ter 132,50 EUR za B. A. (točka I izreka), v preostalem pa ugovor zavrnilo in potrdilo izdano začasno odredbo (točka II izreka) ter popravilo očitno napako pri navedbi imena in priimka tožnice v točki VII izreka sklepa o izdani začasni odredbi (točka III izreka).

2. Zoper zavrnilni del (točka II izreka) sklepa o ugovoru se pritožuje toženec, ker meni, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede zdravja otrok, predvsem B. A. Mati ni zmožna poskrbeti za oba otroka hkrati. B. A. je v času izvajanja začasne odredbe pri mami utrpela 18 epileptičnih napadov, pri njem pa niti enega. Očitno zanjo bolje poskrbi in je pri njem bolj umirjena, zato ji je v večjo korist, da bi bila več pri njem, oziroma bi bil pri njem A. A. in bi imela mati več časa za B. A. Glede zdravstvenega stanja B. A. je predlagal izvedenca medicinske stroke, ker sodišče predlogu ni ugodilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ali obstaja povezava med vročinskimi krči in epileptičnimi napadi, bi lahko ugotovil samo izvedenec medicinske stroke. Pri materi ima B. A. večkrat plenični izpuščaj, kar kaže na pomanjkljivo skrb matere. Tudi glede tega ni bil postavljen izvedenec. Mati zaradi skrbi za B. A. nima dovolj časa za A. A., da bi lahko pripomogla k odpravi oziroma omilitvi težav, ki jih ima A. A. zaradi disleksije in disgrafije. Posledično trpi njegov razvoj. V materinem okolju nima druge družbe otrok, zato trpijo odnosi med vrstniki, ne zna reševati konfliktov z vrstniki. Zaradi gibalne oviranosti B. A. trpi tudi gibanje A. A., prosta igra v naravi, prosto športno udejstvovanje, itd. Zaradi bolezni B. A. samo en starš težko poskrbi za oba otroka. Sodišče se ni opredelilo do spremenjene okoliščine glede delovnih obveznosti predlagateljice, ki je iz šesturnega delavnika prešla na osemurni delovnik. Oprlo se je na mnenji CSD in izvedenke, ki zdravniških izvidov sploh ne upoštevata. Mnenja sodne izvedenke C. C. pritožnik ne sprejema, zakaj ne je pojasnil v pripombah na izvedensko mnenje, vendar dopolnitve mnenja ni prejel, niti izvedenka ni bila zaslišana. Sedaj pa je ugotovil še, da izvedenka stanuje v istem kraju kot socialna delavka, ta bo stopila z izvedenko v kontakt, zato je podan dvom v nepristranskost sodne izvedenke, ki je strokovni pomočnik sodišča, posledično je podan tudi dvom v objektivno nepristranost sodišča. Do drugih pomembnih argumentov se sodišče ni opredelilo. Zelo verjetno do epileptičnih napadov ne bi prišlo, če bi bila B. A. bolj spočita, če bi več spala, ipd. Mati zavrača vsakršno sporazumno rešitev, zato se ni mogoče znebiti občutka, da ji ne gre za koristi otrok, temveč za to, da bi od njega prejela čim višjo preživnino.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila. Očitke o slabi skrbi za otroke označuje za zelo boleče in žaljive. Očitno toženec ne sprejme zdravstvenega stanja hčerke, ki se je rodila kot otrok s posebnimi potrebami zaradi kromosomopatije. Gre za genetsko okvaro, pridruženih pa ima še vrsto drugih diagnoz, med drugim tudi genetsko obliko epilepsije, kar je razvidno iz izvida pediatrične klinike z dne 4. 5. 2020. Tožnica zmore poskrbeti za sina in hčerko, ne more pa delati čudežev in hčerko obvarovati vseh nevšečnosti, ki so povezane z njenimi težkimi diagnozami. Tudi sina se ne da obvarovati pred običajnimi otroškimi boleznimi. A. A. ni v škodo, da čas preživlja z B. A., saj jo ima rad in ostane mu dovolj časa za šolo in prosti čas. Toženec pa res ni sam sposoben poskrbeti istočasno za oba otroka in mu morata pri tem vedno pomagati njegova mati in oče. Toženec zavrača vsa strokovna mnenja, ki niso v skladu z njegovimi željami in pričakovanji. Izdaja začasne odredbe je bila povsem utemeljena in naj višje sodišče pritožbo zavrne ter potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopkih za urejanje razmerij med starši in otroki je skladno z sodno prakso mogoče izdati ureditveno začasno odredbo po 411. členu ZPP, če je treba zaradi varstva otroka ukrepati še pred zaključkom postopka in pravnomočnostjo odločbe. Izdaja začasne odredbe je omejena le na tiste nujne primere, ko bi brez intervencije sodišča lahko prišlo do ogroženosti otroka.1 Pristojni CSD je sodišču sporočil, da menijo, da sta otroka pravdnih strank zaradi konfliktnega odnosa med njima ogrožena. Nesposobnost staršev, da se dogovorita o varstvu in vzgoji otrok ter o izvajanju stikov, ogroža zdrav in celosten razvoj otrok, zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je po ugotovitvi, da prihaja med staršema pri dogovarjanju v zvezi z otrokoma do konfliktov, že med postopkom začasno odločilo o njuni vzgoji in varstvu ter stikih. Zaradi hitrosti in sumarnosti postopka ter odločanja na podlagi dokaznega standarda verjetnosti se ob izdaji začasne odredbe še ne ugotovi natančno vseh okoliščin. V postopku za izdajo začasne odredbe in v ugovornem postopku sodišče izvede le toliko dokazov, da se s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve o začasni ureditvi relevantna dejstva. Optimalen režim varstva in vzgoje ter preživljanja časa otrok s staršema po razpadu življenjske skupnosti je predmet končne odločitve.2 Po oceni pritožbenega sodišča izdana začasna odredba glede na konkretne okoliščine primera pravilno upošteva izpostavljena materialnopravna izhodišča in na podlagi mnenja izvedenke ter strokovnega mnenja CSD ustrezno začasno ureja nastalo situacijo.

6. Že v ugovoru zoper izdano začasno odredbo je toženec navajal vsebinsko enako kot v obravnavani pritožbi. Sodišče prve stopnje mu je na vse ugovorne navedbe odgovorilo z jasnimi in prepričljivimi razlogi, ki imajo oporo v zbranem procesnem gradivu. Višje sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa, zaradi odgovora na bistvene pritožbene poudarke (prvi odstavek 360. člena ZPP) pa poudarja in dodaja:

7. Da mati ni zmožna poskrbeti hkrati za oba otroka, ne potrjuje noben zdravniški izvid niti noben drug dokaz. Doslej izvedeni dokazi ne vzbujajo nobenega dvoma, da otroka v času, ko sta pri materi, nista ogrožena. Nasprotno: podatki spisa kažejo, da mati, ki je medicinska sestra, ustrezno prepoznava potrebe, težave in želje obeh otrok, da se jima primerno posveča in zelo lepo skrbi za njiju. Že dva strokovnjaka, CSD in sodna izvedenka, sta podala mnenje, da imata sicer oba starša primerne starševske kapacitete, da pa skupno starševstvo glede na konfliktni odnos med njima ni možno. Ker ima mama večji vpogled v potrebe otrok (čustvene, razvojne, socialne, itd.) kot oče, bolj ugodne osebnostne poteze, sodeluje z ustanovami, primerno komunicira in je primerno kritična do situacije, medtem ko oče težko kontrolira negativna čustva, vztraja pri svojem in ne upošteva potreb otrok, med otrokoma dela razlike, je otrokoma v korist, da se dodelita mami.

8. Izvedenka C. C. je na pripombe toženca odgovorila, ko je bila zaslišana na naroku 4. 2. 2020. Na naroku je bil prisoten tako toženec osebno kot njegov pooblaščenec, tako da so pritožbene navedbe v zvezi s tem nerazumne. Noben dvom v nepristranskost sodne izvedenke in še manj sodišča se ne vzpostavlja. Tudi če sta izvedenka in socialna delavka, ki obravnava razpadlo družino pravdnih strank, vzpostavili kontakt, to ne vzbuja dvoma v nepristranost nobene od njiju. Zakaj bi bili zaradi vzpostavitve kontakta (kar itak ni izkazano) bolj naklonjeni tožnici, pritožnik ne pojasni.

9. Svojih trditev o vzrokih za epileptične napade B. A. toženec tekom postopka na prvi stopnji ni podkrepil z dokazi. V spisu ni nobenega podatka, ki bi nakazoval na možnost, da so epileptični napadi pri B. A. posledica ravnanj tožnice, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je odločilo o ugovoru zoper izdano začasno odredbo, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke. Glede na v pritožbenem postopku predložen (v tem postopku skladno s 414. členom lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze do konca glavne obravnave in v pritožbi) zdravniški izvid (list. št. 275 spisa), ki potrjuje, da je epilepsija povezana z osnovno boleznijo B. A., je ovržena teza toženca, da so epileptični napadi v povezavi s tem, koliko časa kateri od otrok preživi pri katerem od staršev.

10. Pojav pleničnega izpuščaja pri B. A. ne dokazuje njene ogroženosti s strani mame in po naravi stvari še manj ogroženost A. A. Splošno znano je, da se plenični izpuščaji pojavljajo tudi ob skrbni negi.

11. Da A. A. ne odpravlja v zadostni meri težav na področju disleksije in disgrafije ter da se ne razvija dovolj socialno in motorično, iz procesnega gradiva ni razvidno. To meni le oče. Družbo otrok ima A. A. tudi v materinem okolju, saj hodi v šolo in na treninge, je v družbi B. A., sedaj tudi v družbi treh otrok od mamine sodelavke.3 Vzpostavitev stikov z vrstniki terja določen čas, zato je pričakovati, da bo glede na z začasno odredbo določen čas, ki ga preživlja v maminem okolju, pričel navezovati stike tudi v zanj novem okolju. Gibalna oviranost B. A. ne preprečuje A. A., da se giblje, saj je vendar pri gibanju povsem samostojen.

12. Nepomembno za odločitev o začasni odredbi je, če mati sedaj dela po osem ur. Nenazadnje ima tudi toženec osemurni delovnik. Tudi očitek predlagateljici, da zavrača sporazume rešitve, je neutemeljen. Iz spisa izhaja, da je toženec tisti, ki pogosto prihaja v konflikte in ni pripravljen sodelovati niti s strokovnimi institucijami, ki poskušajo nuditi pomoč otrokoma, predvsem B. A. in mu ni mogoče pritrditi, da si prizadeva, da bi se zadeva uredila po mirni poti. Iz SMS sporočil v spisu je mogoče razbrati, da obe pravdni stranki ne sprejemata predlogov nasprotne stranke. Tako ravnanje ni v korist otrok, zato je sodišče moralo izdati začasno odredbo po uradni dolžnosti. Višje sodišče še pripominja, da toženec neutemeljeno kljub izdani začasni odredbi glede začasnega preživljanja otrok, ki je pravnomočna, še vedno od tožnice zahteva, naj mu plača polovico stroškov nakupov, za katere se predhodno z njo ne uskladi.

13. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi po obrazloženem niso podani. Ker tudi nobene uradoma upoštevne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker so stroški, ki so nastali v zvezi z izdano začasno odredbo, del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), je odločitev o stroških pritožbenega postopka višje sodišče pridržalo za končno odločbo.

1 Stališče Ustavnega sodišča RS v odloči Up-232/99, ki mu je sledila sodna praksa, gl. npr. sklepe VSL IV Cp 2543/2017, IV Cp 1740/2018, IV Cp 1760/2018 in številni drugi. 2 VSL sklep IV Cp 659/2016 z dne 14. 4. 2016; VSL Sklep IV Cp 2361/2018 z dne 17. 1. 2019. 3 Kar očetu spet ni po godu in je predlagal izdajo začasne odredbe za prepoved teh stikov.