Jedro

Pritožnik je s pritožbi priloženo listino dokazal, da je bila tudi parcela št. 2755/334 last zapustnika, kar pomeni, da bi tudi ta nepremičnina morala biti predmet dedovanja po zapustniku. Pritožnik je s tem dejstvom seznanil sodišče prve stopnje že na prvem naroku, ustrezno vknjižbo v zemljiški knjigi pa je dosegel še pred zaključkom zapuščinske obravnave. Ne gre torej za pozneje najdeno premoženje, ki bi ga sodišče smelo razdeliti z dodatnim sklepom o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep (razen I. točke izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po končani zapuščinski obravnavi upnika J. Š. s priglašenim zahtevkom za izločitev parcele 3175/3 k.o. X. iz zapuščine napotilo na pravdo. Nato je ugotovilo, da v zapuščino spadajo parcele v k.o. A., k.o. B., k.o. X. in k.o. D., ki skupaj z gospodarskimi in stanovanjskimi poslopji ter kmetijskimi pripravami predstavljajo zaščiteno kmetijsko gospodarstvo. Ugotovilo je še, da v zapuščino spadajo tudi kmetijski traktor znamke Universal, motorno kolo znamke Yamaha in puška z gladko cevjo znamke TOZ, model Petelinka. Za dediče je v skladu z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) in na podlagi podanih dednih izjav razglasilo zapustnikovo vdovo B. S., zapustnikovi hčeri M. Š. in A. R. ter zapustnikovega sina M. S., ki podedujejo vsak do ¼ zapuščine. Odredilo je, da bodo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju opravljeni ustrezni vpisi v zemljiški knjigi, registru motornih vozil in orožja, ter odmerilo dolgovano sodno takso, ki jo morajo plačati dediči. 2. Zoper sklep o dedovanju se je pravočasno pritožil dedič M. S.. Navaja, da v sklepu manjka parc. št. 2755/334 k.o. C., ki jo je sodišče prve stopnje najbrž pomotoma izpustilo. Vztraja, da v zapuščino spada tudi diatonična harmonika znamke „KAČ“ v vrednosti najmanj 2.000,00 EUR, na kar je opozoril že na zapuščinski obravnavi. V dedni delež dedinje M. Š. pa je treba vračunati tudi darila, ki jih je prejela od zapustnika.

3. Dedinja M. Š. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pritožba glede premoženja, ki ob izdaji sklepa o dedovanju sodišču ni bilo znano, naj se šteje kot predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Poudarja, da diatonična harmonika ni bila last zapustnika in zato ne spada v zapuščino. Zahteva za vračunanje darila v njen dedni delež pa predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj pritožnik vse so zaključka zapuščinskega postopka, ki je trajal tri leta, takšnega zahtevka ni postavil, čeprav so mu bila v pritožbi zatrjevana dejstva znana.

4. Pritožnik v repliki obrazloženo prereka navedbe dedinje M. Š. v njenem odgovoru na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je ostalo dejansko stanje kljub dolgotrajnosti zapuščinskega postopka nepopolno ugotovljeno. Sodišče je v sklepu o dedovanju dolžno ugotoviti celoten obseg zapuščine. Pritožnik je s pritožbi priloženo listino dokazal, da je bila tudi parcela št. 2755/334 k.o. G. last zapustnika, kar pomeni, da bi po 2. členu Zakona o dedovanju (ZD) tudi ta nepremičnina morala biti predmet dedovanja po zapustniku. Pritožnik je s tem dejstvom seznanil sodišče prve stopnje že na prvem naroku, ustrezno vknjižbo v zemljiški knjigi pa je dosegel še pred zaključkom zapuščinske obravnave. Ne gre torej za pozneje najdeno premoženje, ki bi ga sodišče po 221. členu ZD smelo razdeliti z dodatnim sklepom o dedovanju, kot predlaga dedinja M. Š..

7. Upravičen je tudi pritožbeni očitek, da je zapuščinsko sodišče pri odločanju spregledalo diatonično harmoniko. Ta je bila kot zapustnikovo premoženje navedena že v smrtovnici. Sodišču torej to dejstvo ni moglo ostati neznano. Pač pa bo v nadaljevanju postopka glede na zatrjevanje dedinje M. Š., da diatonična harmonika ni bila zapustnikova last, treba ugotoviti, ali je bil zapustnik v času svoje smrti še lastnik te stvari.

8. Tudi za dejstvo, da je zapustnik dedinji M. Š. podaril nepremičnine v k.o. A., se je očitno vedelo že na prvem naroku, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinski obravnavi. Res pa pritožnik do konca zapuščinske obravnave ni zahteval, naj se to darilo vračuna dedinji v njen dedni delež. Kljub temu ne gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je dedič ne bi smel uveljavljati v pritožbenem postopku. Pravnomočen sklep o dedovanju po 220. členu ZD veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Čeprav se zakonitemu dediču praviloma vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika, pa pritožnik tega svojega zahtevka izven okvirov zapuščinskega postopka niti ne bi mogel uveljaviti. Potemtakem njegov zahtevek za vračunanje darila dedinji M. Š. ni bil prepozen, čeprav ga je pritožnik konkretiziral šele v pritožbi.

9. Poleg doslej nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja torej tudi pravilna uporaba materialnega prava terja ponovno odločanje o obsegu zapuščine. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi ter izpodbijani sklep v točkah II., III., IV. in V. izreka razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD. Odločitve o napotitvi upnika na pravdo, ki jo vsebuje I. točka izreka sklepa, namreč pritožnik ni izpodbijal. 10. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka opraviti novo zapuščinsko obravnavo ter natančno ugotoviti, katero premično in nepremično premoženje je bilo v času zapustnikove smrti še njegova last, obravnavati pa bo moralo tudi zahtevek za vračunanje zapustnikovega darila v dedni delež dedinje M. Š..