Jedro

Sporen posamezen del stavbe je bil pravilno evidentiran kot stanovanje.

Čas izgradnje okna, ki osvetljuje posamezni del 3, njegova velikost in morebiten negativen vpliv na izvrševanje njune lastninske pravice ne vplivajo na odločitev o delitvi solastnine in zato niso pravno pomembni. Če imata nasprotna udeleženca iz naslova izgradnje, obstoja ali povečave navedenega okna kakšne zahtevke, jih bosta morala uveljaviti v drugem postopku.

Pravni prednici udeležencev sta sklenili sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino, s katerim sta se dogovorili o načinu delitve celotne solastne nepremičnine (zemljišča in stavbe). Sporazum je bil povzet v vse nadaljnje prodajne pogodbe in v celoti upoštevan pri določitvi predmeta prodaje. Čim je tako, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da o delitvi solastnine ni več mogoče odločati na podlagi kriterijev iz drugega, četrtega, petega in šestega odstavka 70. člena SPZ ali ob upoštevanju določb ZVEtL-1, temveč je predmet obravnavanega postopka le realizacija sklenjenega sporazuma z izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in elaborata parcelacije, ki predstavljata zaključno fazo sporazumne delitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Predmet postopka je delitev solastnine na nepremičnini, parc. št. 1248/1, k. o. X (ID znak: parcela 0000 1248/1)1, ki v naravi predstavlja zemljišče v izmeri 464 m2, na katerem stoji stavba, št. 2918, z naslovom Cesta. Predlagatelj je solastnik do 1/2, nasprotna udeleženca pa vsak do 1/4. 2. Sodišče prve stopnje je solastnino razdelilo skladno s Sporazumom o razdružitvi solastnega premoženja, ki sta ga 25. 5. 1998 sklenili takrat edini solastnici nepremičnine in pravni prednici udeležencev tega postopka M. K. in J. H., in sicer je odločilo, da se na podlagi navedenega sporazuma nepremičnina razdruži s preoblikovanjem v etažno lastnino na način, da: a) se v postopku parcelacije razdeli na tri dele, in sicer: . parcelo št. 1248/4 v izmeri 145 m2, ki predstavlja zemljišče pod stavbo; . parcelo št. 1248/5 v izmeri 281 m2, ki preide v izključno last predlagatelja in . parcelo št. 1248/6 v izmeri 38 m2, ki preide v solastnino nasprotnih udeležencev, vsakega do 1/2; b) se evidentira stavba z identifikacijsko številko 0000-2918 na naslovu Cesta, ki stoji na parceli št. 1248/4; c) se na navedeni stavbi vzpostavi etažna lastnina v skladu z elaboratom sodnega izvedenca mag. A. A. s 27. 2. 2018 tako, da se stavba razdeli na šest posameznih delov, od katerih posamezni deli 1, 3, 4 in 6 preidejo v izključno last predlagatelja, posamezna dela 2 in 5 pa v solastnino nasprotnih udeležencev, vsakega do 1/2; d) se parcela št. 1248/4 določi kot splošni skupni del s solastninskimi deleži v korist posameznih delov stavbe.

Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da sta elaborat za vpis stavbe v kataster stavb in skica parcelacije izvedenca mag. A. A. s 27. 2. 2018 sestavni del izreka, ter da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

3. Nasprotna udeleženca v pravočasni pritožbi nasprotujeta evidentiranju posameznega dela stavbe 3 (ID znak 0000-2918-3) kot stanovanja. Navajata, da je tako ob sklenitvi sporazuma o razdružitvi solastnine kot tudi ob nakupu nepremičnine ta del po dejanski rabi predstavljal klet z minimalno odprtino za zračenje, pa tudi sedaj ne izpolnjuje minimalnih tehničnih pogojev za stanovanje. Prejšnji solastnici sta nepremičnino razdružili na način, ki je vsakemu lastniku omogočal neovirano uporabo njegovega dela stavbe in zemljišča. To je mogoče le, če na posameznem delu 3 ni okna, ki gleda na dvorišče nasprotnih udeležencev. Nasprotna udeleženca sta vse od nakupa nepremičnine uporabljala del zemljišča ob parceli št. 1810/19 v širini 0,2 m in dolžini 6,73 m (1,3 m2) od parcele št. 1248/4. Njuna uporaba ni bila nikoli sporna, saj gre za minimalno pripadajoče zemljišče njunega dela stavbe. Kljub temu je sodišče sledilo izvedenskemu mnenju in ta del zemljišča dodelilo predlagatelju. Sodišče tudi ni želelo razdružiti vodovoda in kanalizacije, čeprav je smisel vzpostavitve etažne lastnine ureditev vseh spornih razmerij med lastniki posameznih delov stavbe.

4. Predlagateljica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnika se v pritožbi izrecno strinjata s preoblikovanjem solastnine v etažno lastnino. Prav tako ne nasprotujeta razdelitvi nepremičnine na tri parcele in stavbe na šest etažnih delov, kakor tudi ne lastništvu posameznih parcel in etažnih delov.

7. Sporni pa v pritožbenem postopku ostajata: - dejanska raba posameznega dela stavbe z ID številko 0000-2918-3, saj nasprotna udeleženca zahtevata, da se raba tega dela v kataster stavb evidentira kot nestanovanjska in - velikost novo nastalih parcel št. 1248/5 in 1248/6, saj zahtevata, da del zemljišča ob parceli št. 1810/19 v dolžini 6,73 m in širini 0,2 m (1,3 m2) namesto predlagateljevi parceli št. 1248/5 pripade njuni parceli št. 1248/6. 8. Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo razloge, zaradi katerih je dejansko rabo posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-2918-3 evidentiralo kot stanovanje v večstanovanjski stavbi ali stanovanjsko poslovni stavbi. Pri tem se je oprlo na Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise, skladno s katerimi je treba v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb evidentirati dejansko stanje na terenu. Nadalje je upoštevalo izvedenski mnenji izvedencev geodetske in gradbene stroke, skladno s katerima sporni del izpolnjuje pogoje, da se evidentira kot samostojna stanovanjska enota. Neobrazloženo vztrajanje pritožnikov, da prostor ni bil nikoli namenjen stanovanju, ampak je šlo za klet, ki ne ustreza standardu stanovanja, strokovnih ugotovitev izvedencev in na njih oprte zaključke sodišča prve stopnje ne more omajati. Pritožbeno sodišče zato dodaja le, da sta se nasprotna udeleženca na ogledu 7. 3. 2017 strinjala, da se v stavbi evidentira pet stanovanj, in da so se udeleženci postopka na naroku 23. 1. 2018 sporazumeli, da se bosta posamezna dela 2 in 3 evidentirala kot stanovanji.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da čas izgradnje okna, ki osvetljuje posamezni del 3, njegova velikost in morebiten negativen vpliv na izvrševanje njune lastninske pravice ne vplivajo na odločitev o delitvi solastnine in zato niso pravno pomembni. Če imata nasprotna udeleženca iz naslova izgradnje, obstoja ali povečave navedenega okna kakšne zahtevke, jih bosta morala uveljaviti v drugem postopku.

10. Pritožnika ne nasprotujeta ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta pravni prednici udeležencev sklenili sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino, s katerim sta se dogovorili o načinu delitve celotne solastne nepremičnine (zemljišča in stavbe). Prav tako ne grajata ugotovitve, da je bil sporazum povzet v vse nadaljnje prodajne pogodbe in v celoti upoštevan pri določitvi predmeta prodaje. Čim je tako, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da o delitvi solastnine ni več mogoče odločati na podlagi kriterijev iz drugega, četrtega, petega in šestega odstavka 70. člena SPZ2 ali ob upoštevanju določb ZVEtL-1, temveč je predmet obravnavanega postopka le realizacija sklenjenega sporazuma z izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in elaborata parcelacije, ki predstavljata zaključno fazo sporazumne delitve. Ker po Sporazumu o razdružitvi solastnega premoženja s 25. 5. 1998 del zemljišča med stanovanjsko stavbo in parcelo št. 1810/19 pripada parceli predlagatelja, sta načrt parcelacije in odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna.

11. Zaradi popolnosti odgovora na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče dodaja, da je predlagatelj ves čas postopka vztrajal pri razdelitvi solastnine skladno s sporazumom, ugovarjal pa je tudi pripombam na izdelan elaborat parcelacije, v katerih sta nasprotna udeleženca prvič zahtevala, da del zemljišča ob parceli št. 1810/19 pripade njima. Sodišče prve stopnje njune zahteve ni zavrnilo kot prepozne, zato so neutemeljeni in nepotrebni pritožbeni očitki o nepravilni uporabi pravil o prekluziji, nejasni skici terenske izmere in zavajanju izvedenca. Povsem enako velja za pritožbene navedbe, da je sodišče nasprotnima udeležencema sporni del zemljišča odvzelo. Tega sodišče ni storilo niti ni moglo storiti, saj ga nasprotna udeleženca nista kupila in zato pred izpodbijano odločitvijo ni bil v njuni lasti. Nasprotna udeleženca si bosta lahko njegovo uporabo zagotovila le v okviru zakonskih določb o pravicah na tuji stvari.

12. Sodišče prve stopnje je pritožnikoma pravilno pojasnilo, da zahtevki za ločitev vodovoda in kanalizacije presegajo okvir odločanja v tem postopku, zato so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje z opustitvijo odločanja o teh vprašanjih preprečilo uresničitev namena postopka za razdelitev solastnine in vzpostavitev etažne lastnine.

13. Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku [ZNP]) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Ker se vse, v sklepu navedene nepremičnine, nahajajo v k. o. X, sodišče v nadaljevanju obrazložitve vse parcelne številke označuje brez navedbe k. o. 2 In zato tudi ne upoštevati navedb, da sta ta del zemljišča ves čas uporabljala nasprotna udeleženca, ki ga nujno potrebujeta za vzdrževanje svojega dela stavbe.