Jedro

Revizija zoper sklep o ugoditvi predlogu za obnovo postopka ni dovoljena.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu prvega stranskega udeleženca za obnovo postopka, ugodilo predlogu tretjega stranskega udeleženca za obnovo postopka, obnovo dopustilo in razveljavilo pravnomočne odločbe, izdane v tem postopku, in sicer: – delni sklep DN 355/1992, ki je postal pravnomočen 24. 5. 2017 v zvezi s sklepom VSL I Cp 2514/2017 z dne 14. 3. 2018, – delni sklep DN 355/1992 z dne 20. 11. 2013 v zvezi s popravnim sklepom iste opr. št. z dne 5. 12. 2013, ki je postal pravnomočen 14. 5. 2014 v zvezi s sklepom VSL I Cp 538/2014 z dne 14. 5. 2014 in sklepom VS RS II Ips 301/2014 z dne 8. 10. 2015, – delni sklep DN 355/1992 z dne 12. 7. 2010, ki je postal pravnomočen 8. 6. 2011 v zvezi s sklepom VSL I Cp 1386/2011 z dne 8. 6. 2011. 2. Sodišče druge stopnje je v prvotnem sojenju s sklepom VSL I Cp 1296/2019 z dne 4. 11. 2019 ugodilo pritožbama predlagateljic, razveljavilo izpodbijani sklep in predloga za obnovo prvega in tretjega stranskega udeleženca zavrglo. Menilo je, da je bil predlog prvega stranskega udeleženca vložen pravočasno in da slednji tudi ima pravni interes za obnovo postopka, vendar naj bi bil predlog nepopoln, ker ni pojasnil, zakaj dejstev in dokazov ni mogel uveljavljati že v prejšnjem postopku. Glede tretjega stranskega udeleženca pa je menilo, da nima pravnega interesa za obnovitev postopka, tudi sicer pa je bil predlog nepopoln, ker ni vseboval obveznih sestavin.

3. Vrhovno sodišče je nato s sklepom II Ips 62/2020 z dne 20. 11. 2020 ugodilo reviziji prvega stranskega udeleženca in sklep pritožbenega sodišča razveljavilo. Presodilo je, da dodatne navedbe, ki jih je najprej podal sam, nato pa tudi njegova pooblaščenka, vsebinsko napolnjujejo zakoniti razlog obnove iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zato tudi z vidika pravočasnosti vloge niso nedovoljene.

4. Ob vnovičnem sojenju je sodišče druge stopnje pritožbi predlagateljic zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo. Odločilo je še, da bo o stroških za obnovo odločalo sodišče prve stopnje s končnim sklepom.

5. Zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga tretja predlagateljica predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: ◦ Ali pravica najemnika denacionaliziranega stanovanja odkupiti to stanovanje v primeru zavrnitve zahteve za denacionalizacijo zadostuje za njegov pravni interes za obnovo denacionalizacijskega postopka, v katerem je bilo to stanovanje vrnjeno v naravi? ◦ Ali sme sodišče dovoliti obnovo postopka in razveljaviti vse vmesno in delne pravnomočne sodne odločbe, izdane v rednem sodnem postopku, čeprav predlagatelj obnove s predlogom za obnovo postopka izpodbija le eno od pravnomočnih delnih sodnih odločb? ◦ Ali se lahko presoja o temelju zahtevka, vsebovana v pravnomočni vmesni sodni odločbi, izpodbija s predlogom za obnovo postopka zoper končno sodno odločbo v objektivnem roku iz tretjega odstavka 396. člena ZPP, ki teče šele od pravnomočnosti končne sodne odločbe? ◦ Ali je glede na vsebino obrazložitve izpodbijanega sklepa o pritožbenih očitkih predlagateljice glede novosti in kavzalnosti zatrjevano novih dejstev in dokazov, ki naj bi utemeljevali obnovo postopka, kršena pravica predlagateljice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave?

6. Predlog ni dovoljen.

7. 384. člen ZPP, ki se v obravnavani zadevi uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku-1, v prvem odstavku določa, da lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.

8. Predlagateljica meni, da je v novejši sodni praksi uveljavljeno stališče, da je tudi v postopku z obnovo dovoljena revizija, kar naj bi izkazovale odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 117/2019, II Ips 133/2018 in II Ips 286/2006. V citiranih odločbah je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da je revizija mogoča, kadar je predlog za obnovo zavrnjen oziroma zavržen.1 Odločbe ne obravnavajo primerljivega pravnega položaja, saj je v primeru, ko je predlog za obnovo zavrnjen ali zavržen, obnovitveni postopek zaključen, medtem ko bo na podlagi odločbe o dovolitvi obnove postopka sodišče vnovič odločalo in izdalo novo odločbo. Tako pravna teorija (prim. L. Ude, v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, 2009, str. 568) kot ustaljena sodna praksa (prim. II Ips 486/92, II Ips 76/2001, II Ips 497/2002, smiselno tudi II Ips 132/2019) sta si tako enotni v stališču, da v primeru, ko je predlogu za obnovo ugodeno, revizija ni dovoljena. Šele zoper novo končno odločbo, s katero bo nadomeščena prvotna odločba, bodo dovoljena nadaljnja pravna sredstva pred Vrhovnim sodiščem. Dejstvo, da bo revizija mogoča šele zoper novo končno odločbo, ne pomeni posega v pravico predlagateljice do zasebne lastnine, sodnega varstva oziroma ne gre za kršitev načela enakosti, saj kot že pojasnjeno za razlikovanje med konkretnim pravnim položajem in primeri, na katere se sklicuje predlagateljica, obstajajo stvarni, iz narave stvari (tj. izpodbijanega sklepa) izhajajoči in utemeljeni razlogi. Tudi sklicevanje na okoliščino, da je predlagateljica na podlagi razveljavljenih odločb pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ter enačenje dovolitve obnove postopka z razlastitvijo nista na mestu. Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je dopustno odpraviti, razveljaviti ali spremeniti v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave). V konkretnem primeru je zato dopustno njihovo izpodbijanje z izrednimi pravnimi sredstvi, med katere spada tudi obnova postopka. Z dovolitvijo obnove postopka je bila konstitutivna odločba, s katero je predlagateljica pridobila lastninsko pravico, resda razveljavljena, vendar to ne pomeni, da je treba predlagateljici že v dani fazi obnovitvenega postopka – ki še ni pravnomočno končan – mimo zakonske ureditve omogočiti dostop do Vrhovnega sodišča. 9. Vrhovno sodišče je tako predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo (377. člen ZPP).

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Boris Strochsack je v prispevku Postopek z revizijo po zakonu o pravdnem postopku, objavljenem leta 1984 v reviji Pravnik, pojasnil, da gre za „sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal“, kadar je s sklepom prenehala litispendenca v določenem sporu. Sodna praksa je sprva kolebala, ali je revizija dovoljena zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za obnovo postopka, vendar je po sprejemu načelnega mnenja XIV. skupne seje Zveznega sodišča prevladalo stališče, da je revizija dovoljena, če je bil s tem obnovitveni postopek pravnomočno končan ter so bili hkrati izpolnjeni drugi pogoji tedanjega 382. člena ZPP. Ni pa bilo sporno, da revizije ni zoper sklep o dovolitvi obnove postopka, saj nedvomno ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Takšno je bilo tudi stališče tedanje sodne prakse (prim. denimo odločbi VS SRS II Ips 26/81 in II Ips 55/81).