Jedro

Če vloga ni primerna za obravnavo in je vložnik kljub pozivu k dopolnitvi in opozorilu na zavrženje ne dopolni, jo sodišče zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani kot sodišče prve stopnje kot neprimerno za obravnavo zavrglo tožnikovo vlogo z dne 9.9.2006, ki je tožnik kljub pozivu k dopolnitvi, ni dopolnil. Tožnik v pritožbi predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Tako kot v tožbi se sklicuje na spis P 39/2005 Okrajnega sodišča v Kranju in zatrjuje, da je bila njegova vloga popolna.

Pritožba ni utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje 11.9.2006 prejelo vlogo pritožnika, naslovljeno kot odstop tožbe. Vložnik je navedel, da odstopa tožbo, ker se je Okrajno sodišče v Kranju izreklo za stvarno nepristojno v zadevi statusa stavbnega zemljišča. Iz vlogi priložene listine - dopolnitve tožbe v zadevi P 39/2005 z dne 18.1.2006 je razvidno, da je vložnik predlagal, da sodišče vrne parceli št. 45/1 k.o... status nepozidanega stavbnega zemljišča, za pretekli čas odmeri davčno obveznost in razveljavi sklep občinskega organa.

Iz sklepa nadalje izhaja, da je sodišče prve stopnje vložnika z dopisom z dne 14.9.2006 pozvalo, da je potrebno vlogo, ker ta ne izpolnjuje vsega, da bi se lahko obravnavala kot tožba, dopolniti tako, da se jo jasno opredeli kot tožbo ter navede konkretni upravni akt s številko in popolnim datumom in opredeli razloge, ki se nanašajo na njegovo nezakonitost. Vložnik je bil opozorjen, da bo v nasprotnem primeru vloga zavržena.

Vložnik je dne 11.10.2006 v odgovoru na poziv predlagal sodišču, da se po pridobitvi spisa v zadevi P 39/2005 izreče v tem, ali gre v zadevi za upravni spor in ali je pristojno za odločanje.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča glede na določbe Zakona o pravdnem postopku in Zakona o upravnem sporu (ZPP in ZUS) stranke v postopkih ne morejo zahtevati, da sodišča druga drugemu odstopajo spise v pristojno reševanje. To lahko stori po 1. odstavku 23. člena ZPP le sodišče, ki obravnava zadevo, za katero meni, da ne sodi v njegovo pristojnost. V obravnavanem primeru tega ni storilo niti Okrajno sodišče niti Višje sodišče v Ljubljani, pri čemer je slednje navedlo razlog za to, da ni odstopilo zadeve upravnemu sodišču, po tem, ko sta obe odločili, da navedeno okrajno sodišče ni pristojno za reševanje vložnikove tožbe. V takem primeru tudi upravno sodišče ni imelo pravne podlage za to, da bi od civilnega sodišča pridobilo spis in glede na listine v njem, ki jih vložnik niti ni specificiral, presojalo popolnost vloge, zato je pravilno vložnikovo vlogo štelo kot samostojno vlogo. Ta pa zato mora vsebovati vse potrebne sestavine, da bi se štela za tožbo v upravnem sporu. Za to, da bi sodišče konkretno vlogo obravnavalo kot tožbo v upravnem sporu tudi po presoji pritožbenega sodišča ne zadostuje le dejstvo, da neka zadeva spada v upravno področje, temveč predvsem, da je vloga - tožba - vložena zoper konkretni upravni akt. Vložnik niti v prvotni vlogi niti v dopolnitvi vloge ni navedel podatkov, ki bi pomenili točno opredelitev akta. Tudi akt, ki ga je navajal, ni bil natančno opredeljen, niti po času, niti v pogledu konkretnih razlogov. Ker je bil opozorjen, da bo sodišče vlogo zavrglo, če vloge ne bo popravil ali dopolnil tako, da bo primerna za obravnavo, je sodišče pravilno odločilo, ko je takšno vlogo zavrglo, s sklicevanjem na določbo 4. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP - UPB2, 69/05 - odločba US, 90/05 odločbo US in 43/06 - odločbo US, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popravek, 70/00, 92/05 - odločba US in 45/06 - odločbo US, v nadaljevanju ZUS).

Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Pritožnik v pritožbi ponavlja svoje stališče, da je njegova vloga popolna glede na spis P 39/2005 Okrajnega sodišča v Kranju. To stališče pa je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče pritožbo obravnavalo kot pritožbo po ZUS-1. Ugotovilo je, da v pritožbi smiselno uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ni podan. Zato je pritožbo na podlagi 76. in 2. odstavka 82. člena v zvezi z 2. odstavkom 107. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.