Jedro

Pritožbeno sklicevanje na primerjavo plačila dela odvetnikov in izvedencev ni utemeljeno, saj iz 1. člena OT izhaja, da ta tarifa določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom oziroma odvetniškim družbam za izvršene pravne storitve. Pritožba tako povsem prezre, da storitve izvedencev bazirajo na drug(ačn)i pravni podlagi, in sicer na Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ter Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Različen pravni temelj je torej razlog, čemu opravljanja in posledično vrednotenja odvetniških in izvedenskih storitev ni mogoče primerjati na način, za katerega se skozi pritožbena izvajanja zavzema zagovornica.

Izrek

Pritožba zagovornice st. ml. A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je s sklepom I Km 13731/2021 z dne 29. 5. 2023 odločilo, da se zakoniti zastopnici st. ml. A. A. (v nadaljevanju mladoletnik), B. B., priznajo potrebni izdatki za zagovornico, odvetnico C. C. iz Lendave, ki je v navedeni kazenski zadevi st. ml. A. A. zagovarjala po pooblastilu, v skupnem znesku 5.471,36 EUR, in lastni potrebni izdatki v znesku 179,40 EUR, ki se na transakcijska računa zakonite zastopnice in zagovornice mladoletnika izplačajo iz proračunskih sredstev Okrožnega sodišča v Murski Soboti.

2. Zoper tak sklep se je pritožila zagovornica mladoletnika zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se ji odmeri izdatke in nagrado, kot so bili priglašeni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita ter temelji na pravilni interpretaciji Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT).

5. Pritožnica se zaradi zavrnitve priglašene nagrade v vrednosti 700 točk za preglede in preučitev spisa sklicuje na kršitev 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), saj so te storitve drugim udeležencem postopka (primeroma izvedencem) priznane. Navaja, da preučitev obsežne dokumentacije nikakor ni zajeta v drugih postavkah, tako tudi ni zajeta v nagradah za pisne vloge oziroma nagradah za zastopanje na narokih, saj gre za povsem samostojno storitev odvetnika, ki lahko glede na porabljen čas za preučitev dokumentacije tudi preseže nagrado za pisne vloge oziroma zastopanje na narokih. Glede zavrnitve priznanja 150 točk za vpoglede v spis ter 220 točk za obveščanja in posvete s stranko, se pritožnica sklicuje na Pojasnila k 2. točki tar. št. 39 OT,1 ki jo je sprejel Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS) in zavzame stališče, da je to povsem samostojna storitev odvetnika, ko se s stranko posvetuje in jo seznani s podatki spisa, kar zlasti v zadevah mladoletnikov, predvsem zaradi posebno skrbne obravnave, terja svoj čas. Pritožnica izpostavlja tudi sodno prakso, vsled katere so bile določene tovrstne storitve priznane.

6. Zagovornici v povzetem ne gre pritrditi. Pritožbeno sklicevanje na primerjavo plačila dela odvetnikov in izvedencev namreč ni utemeljeno, saj iz 1. člena OT izhaja, da ta tarifa določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom oziroma odvetniškim družbam za izvršene pravne storitve. Pritožba tako povsem prezre, da storitve izvedencev bazirajo drug(ačn)i pravni podlagi, in sicer na Zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ter Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Različen pravni temelj je torej razlog, čemu opravljanja in posledično vrednotenja odvetniških in izvedenskih storitev ni mogoče primerjati na način, za katerega se skozi pritožbena izvajanja zavzema zagovornica. V tej zvezi posplošeno zatrjevana kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave zatorej ni podana.

7. Drugi odstavek 19. člena OT sicer res določa, da so pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor OZS v smislu prvega odstavka istega člena, v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških, vendar pa je usklajena sodna praksa višjih sodišč v Republiki Sloveniji o tem vprašanju zavzela drugačno stališče,2 da sodišča niso vezana na obvezne razlage posameznih določil OT, ki jih je sprejel Upravni odbor OZS, saj jih zavezujejo le Ustava in zakoni. Tozadevno pritožbeno sodišče pripominja, da imajo določbe drugega odstavka 19. člena OT značaj »zgolj« podzakonskega predpisa, ki ga sodišča niso dolžna (obligatorno) upoštevati.3 Takšni razlagi sledi tudi Vrhovno sodišče RS, ki je že leta 2005 zavzelo stališče, da je OT podzakonski akt, ki ga odvetniška zbornica izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv) v soglasju s pravosodnim ministrom in začne veljati po objavi v Uradnem listu RS. ZOdv določa, da je taka OT obvezna za sodišča in druge državne organe, ne predpisuje pa, da je obvezno treba uporabiti obvezno razlago OT, ki jo sprejme OZS. Slednje je določeno le v 19. členu OT, ki pa je presegel okvir javnega pooblastila, zato razlage OT, ki jo sprejme OZS, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drug državni organ.4 Vsled navedenega je neutemeljena pritožničina navedba, da bi sodišče moralo priznati priglašene stroške, ker tako izhaja iz Pojasnil k 2. točki tar. št. 39 OT (sedaj tar. št. 43 OT), ki jih je sprejel Upravni odbor OZS. Dodatno pritožbeno sodišče opozarja, da četudi bi sodišča bila vezana na Pojasnila k 2. točki tar. št. 39 OT, pritožbeno sklicevanje na tar. št. 43 OT, ki ureja posvete, nasvete, mnenja in udeležbo na konferencah, preglede spisov in listin ter druge storitve, ki se priznajo, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, še vedno ne bi bilo utemeljeno. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da v obravnavani zadevi ne moremo govoriti o samostojnih storitvah iz tar. št. 43 OT. Zagovornica je mladoletnika zastopala po pooblastilu ves čas postopka, zato je treba storitve, ki jih je priglasila, upoštevati v okviru celovitega zastopanja stranke, kjer pa je zagovornikova dolžnost, da se tekom postopka posvetuje s stranko in jo seznanja z gradivom v spisu. Brez posveta s stranko in pregleda listin namreč zagovornik in obdolženec niti ne bi mogla pripraviti in uskladiti obrambe. Sicer drži, da sta pregled listin in posvet s stranko potrebni opravili in jih je za pripravo kvalitetne obrambe zagovornica tudi morala opraviti, vendar kljub temu ne gre za samostojni storitvi, ki ne bi bili že vključeni v osnovno storitev, v konkretnem primeru zastopanja mladoletnika po pooblastilu. Ker so nagrada in potrebni izdatki zagovornice vrednoteni po ustrezni tar. št., ki ureja kazenski postopek proti mladoletnikom, pritožbeno sklicevanje na napačno uporabo materialnega prava ni utemeljeno in ne more v ničemer omajati pravilnih in zakonitih zaključkov prvostopenjskega sodišča. 8. Pritožbeno sklicevanje na sodno prakso izbranih sodišč, je v obravnavani zadevi neustrezno in odvečno, saj bodisi ureja drugo materijo ali pa je zastarela. Tako se izpostavljena sodba Upravnega sodišča RS I U 203/2016 z dne 31. 11. 2016 (pritožba zmotno navaja leto 2015 kot leto izdaje sodbe) nanaša na priznanje priglasitve kilometrine, parkirnine in odsotnosti med prevozom, v obravnavani zadevi niti niso sporna, saj je prvostopenjsko sodišče pritožnici pravilno priznalo tako odsotnost iz pisarne kot tudi kilometrino. Pritožbeno izpostavljena sklep VSC II Kp 27024/2017 z dne 11. 12. 2018 in sodba UPRS IV U 67/2014 z dne 13. 11. 2014 pa sicer priznavata opravila pregleda spisov listin, druge dokumentacije, posveta s stranko in druge, vendar je ta razlaga zastarela. Novejša sodna praksa višjih sodišč v Republiki Sloveniji je namreč zavzela stališče, da se nagrade za nasvete, mnenja, preglede dokumentacije in druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo, ali da se pripravi za udeležbo na naroku, ne obračunavajo in priznavajo posebej, ampak so te storitve že vštete v siceršnji nagradi za opravilo.5

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Obvezne razlage in pojasnila Odvetniške tarife. 2 Za prim. sklepi VSC II Kp 23287/2020 z dne 7. 12. 2021, I Cp 661/2016 z dne 20. 1. 2017 in II Kp 5623/2016 z dne 18. 8. 2020, VSL I Cp 2067/2022 z dne 24. 1. 2023, I Cp 220/2019 z dne 25. 3. 2019 in I Cp 1379/2018 z dne 14. 9. 2018, sklep VSM I Cp 65/2021 z dne 2. 3. 2021 in sodba UPRS III U 22/2018 z dne 2. 12. 2020. 3 Sklep VSC II Kp 23287/2020 z dne 7. 12. 2021. 4 Sodba VSRS I Up 996/2005, z dne 14. 9. 2005. 5 VSC II Kp 23287/2020 z dne 7. 12. 2021, VDSS Sklep Psp 298/2022 z dne 7. 12. 2022, VSL sklep I Cp 2067/2022 z dne 24. 1. 2023 in druge.