Jedro

Na podlagi določb 47. člena ZDDO, 1. odst. 4. člena ZDR ter 2. odst. 60. člena ZTPDR je takratni minister za notranje zadeve lahko pooblastil predstojnika uprave za notranje zadeve v kraju X. za vodenje disciplinskega postopka zoper delavca uprave za notranje zadeve v X., pooblastilo pa je bilo tudi vloženo v sodni spis. O disciplinski odgovornosti delavca je na prvi stopnji odločal pristojni organ.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik trpi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno spremenilo sporna disciplinska sklepa tožene stranke z dne 25.8.1993 in 22.10.1993 le glede pravne kvalifikacije tožniku očitane disciplinske kršitve, glede izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitve na delo ter povračila stroškov postopka pa je tožnikov zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Pri tem je ugotavljalo, da je tožnik storil v disciplinskem postopku očitano dejanje, to je, da je za potrebe uveljavlajnja zahtevka iz naslova življenjskega zavarovanja pri zavarovalnici popravil datum svoje poškodbe pri delu z dne 27.2. na 1.3.1993 in ta popravek opremil z uradno štampiljko policijske postaje tožene stranke, ki mu je bila v zvezi z njegovim delom policista dosegljiva. S tem je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti iz 5. točke 45. člena ZDDO, to je zlorabo položaja ali prekoračitev pooblastila in ne hujše kršitve po 1. točki istega člena, kot so njegovo ravnanje opredelili disciplinski organi, takšna sprememba kvalifikacije pa na zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa ne vpliva, saj je tudi za kršitev po 5. točki v 2. odstavku navedenega člena ZDDO predviden izrek ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Poleg tega je sodišče ugotavljalo, da tožena stranka v izvedenem disciplinskem postopku zoper tožnika ni zagrešila procesnih napak, zaradi katerih bi bila sporna sklepa nezakonita.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem sodišču očita dvojna merila pri presoji administrativnih popravkov, graja nerazumljivost izreka izpodbijane sodbe in navaja, da spremenjena kvalifikacija ni obrazložena, nasploh pa naj bi bilo njegovo ravnanje nepravilno razumljeno.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopne sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z vsebino in razlogi izpodbijane sodbe, ki jo je prvostopno sodišče v ponovljenem postopku izdalo na podlagi dovolj popolno razčiščenega in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter ob pravilni uporabi materialnega prava, pri tem pa tudi pritožbeno zatrjevanje bistvenih kršitev postopka in druge absolutno bistvene kršitve, na katere ob obravnavi pritožbe pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, v postopku na prvi stopnji niso bile podane.

Glede pooblastila za izvedbo disciplinskega postopka pri toženi stranki na prvi stopnji je prvostopno sodišče utemeljeno štelo, da je takrat pristojni minister s pooblastilom št. 0433-6-ES-03/1-93, ki je bilo Upravi za notranje zadeve v X. predano 9.6.1993, za vodenje disciplinskega postopka zoper delavce v tej upravi za notranje zadeve pooblastil takratnega predstojnika uprave B. L.. Zato je bil le-ta glede na določbe 47. člena Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO, Ur. l. RS, št. 15/90) in 1. odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) ter 2. odstavka 60. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR) pooblaščen za izdajo sporne prvostopne disciplinske odočbe z dne 25.8.1993. V verodostojnost navedenega pooblastila, ki je bilo v ponovljenem postopku predloženo v sodni spis (B 23), pritožbeno sodišče ne dvomi. Za njegovo veljavnost niti ni bilo bistveno, ali se je v fotokopiji nahajalo tudi v tožnikovem disciplinskem spisu, ali ne.

Kolikor pritožba očita prvostopnemu sodišču premalo obrazloženo spremenjeno pravno kvalifikacijo tožnikove kršitve, pritožbeno sodišče poudarja, da je tožnik zlorabil svoj položaj policista, ker mu je bila na tem delovnem mestu dosegljiva štampiljka za overjanje uradnih pisanj, ki jih je na svojem delovnem mestu tudi občasno sestavljal, oz. se je nahajala v nezaklenjenem predalu pisalne mize administratorke. V tem primeru pa je to štampiljko uporabil za overitev popravka datuma svoje poškodbe na izpolnjenem obrazcu prijave poškodbe pri delu, očitno z namenom, da se v postopku uveljavljanja zavarovalnine pri pristojni zavarovalnici s tako "uradno" popravljenim obrazcem toženkine prijave tožnikove poškodbe pri delu prikaže, da naj bi se tožnik poškodoval v času, ko je že obstojalo zavarovalno jamstvo. Za tako prirejanje podatkov na obrazcu prijave poškodbe pri delu tožnik pri toženi stranki nikakor ni bil pooblaščen in je to storil z zlorabo položaja, v katerm mu je bila dosegljiva štampiljka tožene stranke. Ker se tudi za tako opredeljeno disciplinsko kršitev, katere dejanski stan v bistvenih elementih niti ni bil sporen, v skladu z 2. odstavkom, v povezavi s 5. točko 1. odstavka 45. člena ZDDO predvideva obvezen izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, je bil v spornih disciplinskih odločitvah pri toženi stranki tak disciplinski ukrep tožniku zakonito izrečen. Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da se je tožnik gotovo zavedal, oz. bi se kot policist vsekakor moral zavedati protipravnosti svojega ravnanja, to je vpisovanja in overjanja lažnega podatka s štampiljko tožene stranke na dokumentu, ki je po svoji naravi uradni dokument tožene stranke in uporaba takšnega dokumenta v postopku pri zavarovalnici z namenom, da bi prišel do zavarovalnine, katere izplačilo bi bilo sicer vprašljivo.

Pritožbeno sodišče soglaša, da bi lahko izpodbijana sodba vsebovala razumljivejši izrek. Vendar je iz izreka vsekakor jasno razvidno, da je prvostopno sodišče zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev izpodbijanih sklepov glede izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja in zavrnilo zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja pri toženi stranki ter povračilo stroškov postopka, kar je bilo vseskozi bistvo tega spora. Zato pri oblikovanju izreka izpodbijane sodbe prvostopno sodišče ni zagrešilo bistvene kršitve postopka.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Ob takem izidu pritožbenega postopka tožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.