Jedro

Toženec se je spustil v obravnavanje spremenjenega tožbenega zahtevka in v tem delu ni privolil v umik tožbe. Tožnica zato ni mogla več umakniti tožbe brez soglasja toženca.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba v IV. točki spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka A. A. je dolžan plačati tožeči stranki N. N. pravdne stroške v višini 733,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do izpolnitve obveznosti.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba na podlagi pripoznave in sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka A. A je dolžan plačati tožeči stranki N. N. pritožbene stroške v višini 49,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izpolnitvenega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožbenemu zahtevku, da spada v skupno premoženje pravdnih strank garaža v nizu pri bloku G. in da sta deleža pravdnih strank na garaži enaka. S sodbo v zvezi s popravnim sklepom je prvo sodišče ugotovilo, da spada v skupno premoženje pravdnih strank še idealni delež do 112/192 nepremičnine parc. št. 1 in parc. št. 2 k. o. ...(1), ki v naravi predstavlja večstanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem na naslovu ..., s tem, da je solastninski delež tožnice 72/192-tin, solastninski delež toženca pa 40/192-tin in da se pri solastninskem deležu toženca vzpostavi lastninska pravica v korist tožnice do 27/192. V preostalem delu je tožbeni zahtevek tožnice do 6/192-tin od toženčevega deleža, kot je naveden v zemljiški knjigi zavrnilo. Prvo sodišče je še odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške postopka. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom popravilo očitne pisne napake v izreku sodbe v delu, kjer je zmotno navedlo, da je solastninski delež tožnice 66/192, solastninski delež toženca pa 46/192 in da se pri solastninskem deležu toženca vzpostavi lastninska pravica v korist tožnice do 21/192, zmotno pa je prvo sodišče tudi zapisalo, da se v preostalem delu zavrne tožbeni zahtevek v višini 12/192 od toženčevega deleža, kot je naveden v zemljiški knjigi.

2. Po izdaji popravnega sklepa je predmet pritožbenega izpodbijanja sodba na podlagi pripoznave in sodba v zavrnilnem delu, ki se nanaša na priznanje lastninskega deleža tožnice v višini 6/192 na nepremičnini. Tožnica zatrjuje, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sodbe na podlagi pripoznave. Tožnica je na naroku 19. 1. 2015 razširila tožbo, v kateri je zahtevala, da se ugotovi, da je garaža, ki se nahaja na G.(2) skupno premoženje in da sta deleža pravdnih strank na garaži enaka. Toženec zahtevka ni pripoznal, prvo sodišče pa o spremembi tožbe ni odločilo, pozvalo je le tožnico, da specificira zahtevek glede garaže. Tožnica je 29. 1. 2015 v tem delu umaknila tožbo, toženec pa je odgovoril, da se z umikom ne strinja in priznava tožbeni zahtevek. Toženec se ni spustil v obravnavanje razširjenega zahtevka, zato soglasje za umik tožbe ni bilo potrebno. S tem, ko je tožnica v tem delu umaknila tožbo, niso bili več izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Pravdni stranki sta se s sodno poravnavo s T. K. dogovorili, da njen solastninski delež odkupita za znesek 30.000,00 EUR. Sodna poravnava se je glasila na priznanje lastninske pravice na vsako od pravdnih strank do 1/2 in na navedeni podlagi sta se pravdni stranki vpisali v zemljiško knjigo vsaka z lastninskim deležem do 6/192. Rok za plačilo po sodni poravnavi je bil določen v obdobju, ko je zunajzakonska skupnost pravdnih strank prenehala. Tožnica je plačala celotno kupnino in sicer aprila 2009 20.000,00 EUR in aprila 2010 10.000,00 EUR, kar po zmotnem stališču sodišča prve stopnje predstavlja skupno premoženje. V postopku je bilo ugotovljeno, da pravdni stranki od leta 2006 ne živita več v zunajzakonski skupnosti, ugotovljeno pa je tudi bilo, da je tožnica kupnino plačala iz lastnih sredstev.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V postopku ugotavljanja skupnega premoženja zunajzakonskih partnerjev se ugotavlja celoten obseg premoženja, ki sta ga zunajzakonska partnerja pridobila v trajanju zunajzakonske skupnosti. Že pred razširitvijo tožbenega zahtevka sta pravdni stranki v postopku večkrat v vlogah in na zapisnik(3) zatrjevali, da je garaža skupno premoženje, zato je bilo navedeno dejstvo nesporno. Če tožeča stranka v navedenem delu tožbe ne bi razširila, bi bila naloga sodišča prve stopnje, da na navedeno dejstvo opozori pravdni stranki, še posebej, ker je bilo nesporno, da garaža predstavlja skupno premoženje in da sta deleža pravdnih strank na tem premoženju enaka. V tem kontekstu je treba tudi razumeti odgovor toženca na spremenjeno tožbo, da je treba upoštevati premoženje kot enotno kategorijo, na kateri se lahko določijo različni deleži(4). Toženec se je na ta način spustil v obravnavanje spremenjenega tožbenega zahtevka. Tožnica zato na podlagi določb prvega in drugega odstavka 188. člena Zakona o pravdnem postopku(5) v tem delu ni mogla več umakniti tožbe brez soglasja toženca. Ker je toženec nasprotoval umiku tožbe, in v tem delu pripoznal tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje pravilno glede spremenjenega tožbenega zahtevka izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

5. Iz zapisa sodne poravnave izhaja, da pravdnima strankama pripadata (dodatna) lastniška deleža na nepremičnini vsakemu do 1/32, če T. K. plačata 20.000,00 EUR do 31. 3. 2009 in 10.000,00 EUR do 31. 3. 2010. Pravdni stranki sta pridobljena lastniška deleža po plačilu celotne kupnine vpisali v zemljiško knjigo. Tožnica ne zatrjuje, da je med pravdnima strankama obstajal dogovor, da v primeru, če tožnica plača celotno kupnino, pridobi tudi lastninsko pravico na lastninskem deležu, ki ga je na podlagi poravnave dobil toženec, hkrati pa zatrjuje, da je kupnino plačala iz lastnega premoženja, po razpadu zunajzakonske skupnosti. Ob takšnih okoliščinah, tudi če je tožnica plačala celotno kupnino iz lastnega premoženja, ni pridobila stvarnopravnega zahtevka, pridobila je le obligacijski zahtevek.

6. Pri odmeri stroškov je pritožbeno sodišče upoštevalo, da je uspeh tožnice v postopku sicer 82 %, kot to sicer zatrjuje v pritožbi, vendar je tožnica v tožbi zahtevala priznanje lastninske pravice na nepremičnini v deležu 35/192 (kasneje 33/192). Pritožbeno sodišče je še upoštevalo, da je tožnica spremenila tožbo, v kateri je zahtevala priznanje solastninske pravice na stanovanju na G., ki jo je kasneje umaknila, zato je pritožbeno sodišče ocenilo uspeh tožnice v postopku v višini 60 %. Tožnica je upravičena do nagrade za postopek v višini 544,70 EUR, za nagrado za narok 502,80 EUR, za stroške po tar. št. 6002 20,00 EUR, kar skupaj znese 1.067,50 EUR za 22 % DDV 234,85 EUR, za potne stroške 55,50 EUR, za stroške izvedenca za prvo mnenje 263,03 EUR in za dopolnitev mnenja 188,05 EUR in za sodno takso za tožbo 567,00 EUR(6). Skupni stroški tožnice tako znašajo 2.375,93 EUR, glede na uspeh 1.425,00 EUR. Tožencu so priznani enaki stroški za nagrado za postopek, narok in po tar. št. 6002 v skupnem znesku 1.067,50 EUR, 20 % DDV(7) 213,50 EUR, za izvedensko mnenje 263,03 EUR in za dopolnitev izvedenskega mnenja 188,05 EUR, skupaj 1.732,08 EUR, glede na uspeh 692,00 EUR. Po pobotu priznanih medsebojnih stroškov je toženec dolžan plačati tožnici pravdne stroške v višini 733,00 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožnica je s pritožbo uspela le glede odločitve o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje, zato ji je sodišče priznalo po tar. št. 3220 50,00 EUR in po tar. št. 6002 20,00 EUR. Glede na obseg izpodbijanja v stroškovnem delu je pritožbeno sodišče ocenilo uspeh tožnice v višini 70 %, zato je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v višini 49,00 EUR, ki jih je toženec dolžan plačati tožnici v roku 15 dni od prejema sodbe pritožbenega sodišča, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in v tem delu sodbo spremenilo, tako kot izhaja iz izreka te sodbe, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo na podlagi pripoznave in sodbo sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): V nadaljevanju nepremičnina.

Op. št. (2): V nadaljevanju garaža. Op. št. (3): Glej npr. stran 31, 37, 42 sodnega spisa.

Op. št. (4): Glej pripravljalno vlogo toženca z dne 21. 1. 2015. Op. št. (5): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (6): O vračilu takse, ki je bila plačana zaradi spremembe tožbe, bo odločalo sodišče prve stopnje.

Op. št. (7): Kot je zahtevala pooblaščenka v stroškovniku.

Op. št. (8): V nadaljevanju ZPP.