Jedro

Prav ima pritožba, ko navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o načinu sestave obravnavane listine. Pri razjasnitvi dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja, ko se obdolženemu M. G. očita, da je listino, ki jo je podpisal nekdo drug, izpolnil z izjavo, ki ima pomen za pravna razmerja, je to odločilno dejstvo, ki mora biti v dokaznem postopku razjasnjeno in v sodbi obrazloženo.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega M. G. se ugodi in se izpodbijana sodba v obsodilnem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo III K 4993/2014 z dne 27. 8. 2020 pod točko I izreka spoznalo obdolženega M. G. za krivega storitve kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 1. točki prvega odstavka 252. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu na podlagi 57. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1 določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz drugega odstavka 92. člena ZKP in sodno takso. Pod točko II izreka sodbe je iz razloga po 1. točki 357. člena ZKP zoper istega obdolženca zavrnilo obtožbo, ki mu je očitala storitev kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 in kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po petem v zvezi s prvim odstavkom 209. člena KZ-1, ter zoper obdolženega I. C. zaradi kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolžencev ter potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov proračun.

2. Zoper obsodilni del sodbe se je pritožil zagovornik obdolženega M. G. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni in obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa, da sodbo v tem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Uvodno navedbo, da je vložena tudi zaradi kršitve kazenskega zakona, pritožba pojasnjuje z obrazložitvijo, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar je zmotno uporabilo materialno pravo. S takšno trditvijo pa ne uveljavlja katere od kršitev kazenskega zakona iz 372. člena ZKP, temveč uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Teh pritožbenih navedb, zato ker pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, pritožbeno sodišče ni moglo presojati.

5. Prav ima pritožba, ko navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o načinu sestave obravnavane listine. Pri razjasnitvi dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja, ko se obdolženemu M. G. očita, da je listino, ki jo je podpisal nekdo drug, izpolnil z izjavo, ki ima pomen za pravna razmerja, je to odločilno dejstvo, ki mora biti v dokaznem postopku razjasnjeno in v sodbi obrazloženo. V izreku izpodbijanega dela sodbe se obdolžencu očita, da je bianco pooblastilo, podpisano s strani direktorja družbe V. d.o.o., J.V., izdano izključno za potrebe zastopanja družbe V. d.o.o. na javnih razpisih, neupravičeno izpolnil za namene urejanja naročniških razmerij družbe V. d.o.o. z družbo T. S. d.d. in ga tudi uporabil na v izreku opisan način. Sodišče prve stopnje je v točkah 6 in 11 razlogov izpodbijane sodbe pojasnilo, da iz kazenske ovadbe družbe V. d.o.o. izhaja, da je direktor družbe obdolženemu M. G. za potrebe zastopanja tujih firm na javnih razpisih v Republiki Sloveniji in tujini dal bianco podpisano listino, v katero bi v primeru potrebe vpisal podatke o zastopanju družbe na konkretnem javnem razpisu in da bi naj listino sestavil obdolženec sam z uporabo bianco podpisane listine s strani direktorja J. V., ni pa obrazloženo, kako bi naj sporno pooblastilo nastalo oziroma kaj bi naj izpolnil obdolženec.

6. Iz listine (v prilogi A11/9 in A11/34 spisa) je mogoče sklepati, da je pooblastilo napisano na računalnik v obliki enovitega dokumenta, pri čemer glavi in besedilu sledi navedba imena direktorja družbe V. d.o.o. ter podpis in žig. Sodba nima razlogov o tem, na podlagi česa sodišče prve stopnje zaključuje, da je bila listina podpisana vnaprej in kaj vse bi naj na njej izpolnil obdolženec, ter predvsem, kako naj bi bilo to tehnično izvedeno, saj vsebina ni napisana z roko, pa tudi ne, ali bi naj bil na biancu pooblastilu poleg podpisa predhodno odtisnjen tudi žig oziroma ali bi naj žig odtisnil obdolženec ob izpolnjevanju bianco pooblastila. Dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče razjasniti navedene okoliščine, niso bili izvedeni. Obdolženec storitev očitanega kaznivega dejanja zanika, predstavnik oškodovane družbe V. d.o.o. J. V. pa o pooblastilu ni pojasnil ničesar in niti ni bil vprašan, kako bi naj obdolženec izpolnil to pooblastilo in kako je običajno izpolnjeval bianco pooblastilo za potrebe, zaradi katerih bi mu naj bilo zaupano, torej ali je za javne razpise bianco pooblastilo izpolnjeval ročno ali na računalnik in zakaj bi naj sploh razpolagal z bianco pooblastilom, če bi ga naj kasneje izpolnil na računalnik. Gre za odločilne okoliščine, ki jih pritožba v obrazložitvi prvostopenjske sodbe utemeljeno pogreša. 7. Nima pa prav pritožba, ko navaja, da so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju z njenim izrekom in je zato podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj sodišče prve stopnje v točki 11 obrazložitve ni zaključilo, da je obdolženec ne le sestavil, temveč tudi podpisal listino, kot želi prikazati pritožba. Obrazložilo je, da je izpolnil že podpisano bianco listino, kar se mu tudi očita v izreku izpodbijane sodbe, v točki 11. obrazložitve pa je zgolj povzelo kazensko ovadbo družbe V. d.o.o. in navedbe takratnega direktorja J. V., da konkretnega pooblastila ni nikoli izdal in podpisal in da gre za listino, ki jo je sestavil obdolženec sam z uporabo bianco podpisane listine. Istovrstno kršitev neutemeljeno očita tudi obrazložitvi odločbe o kazenski sankciji, saj je sodišče prve stopnje navedlo konkretne okoliščine, ki jih je upoštevalo pri njeni izbiri in odmeri.

8. Po obrazloženem, in ker podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP vselej narekuje razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP).

9. V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev in presodilo trditve, s katerimi pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter o zadevi ponovno odločilo.