Jedro

Ker je pritožnik kot denacionalizacijski upravičenec na nepremičninah ki so bile predmet lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa zatrjeval, da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica je podan pravni interes za vložitev pritožbe po 1. odst. 36. čl. Zakona sodnem registru (dalje ZSReg). Ker rok za pritožbo teče od dneva ko j bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bila pritožba vložena pravočasno v smislu 3. odst. 36. čl. ZSReg. Če rok za pritožbo sploh še ni začel teči, pritožba, ki je bila vložena pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, ni mogla biti prepozno vložena. Po 1. odst. 15. čl. ZLPP se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po ZLPP do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe po 10. čl. ZLPP. Ker pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen to pomeni, da se je subjekt vpisa lahko lastninsko preoblikoval, (argumentum a contrario 15. čl. ZLPP). Le v primeru, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pravnomočno odločitev o predlagani začasni odredbi sebi v korist bi lahko preprečili lastninsko preoblikovanje na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega bi se nanašal predlog za izdajo začasne odredbe n podlagi 1. odst. 15. čl. v zvezi s 13. čl. ZLPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je dne 2.12.1998 vpisalo v sodni register lastninsko preoblikovanje predlagatelja vpisa, spremembo firme, ustanoviteljev, deležev osnovnega kapitala, zastopnika, dejavnosti, uskladitve z ZGD in vpis članov nadzornega sveta.

Ta sklep je bil objavljen v Uradnem listu št. 68 z dne 20.8.1999. 23.7.1999 pa je pritožbo zoper ta sklep vložil kot pritožnik M. Č. in ostali iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku in 19. čl. Zakona o sodnem registru ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne vpis sprememb v sodni register kot neutemeljen, podrejeno pa, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in razveljavi sklep registrskega sodišča ter slednjmu vrne zadevo v novo odločanje.

Ker je pritožnik kot denacionalizacijski upravičenec na nepremičninah ki so bile predmet lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa zatrjeval, da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica je podan pravni interes za vložitev pritožbe po 1. odst. 36. čl. Zakona sodnem registru (dalje ZSR). Ker rok za pritožbo teče od dneva ko je bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bila pritožba vložena pravočasno v smislu 3. odst. 36. čl. ZSR. Če ro za pritožbo sploh še ni začel teči pritožba, ki je bila vložena pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ni mogla biti prepozno vložena.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik obširno obrazlaga v pritožbi svoje stališče zakaj je bila nepravilna odločitev registrskega sodišča o vpisu lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa v sodni register. Na pritožbene navedbe je obširno odgovoril tudi kot nasprotni udeleženec subjekt vpisa z večimi dopolnitvami odgovora na pritožbo.

Ker je Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (dalje ZLPP) v določbah II. v členih 9 do vključno 16 uredil zavarovanje pravic bivših lastnikov ter njihovih dedičev je sodišče druge stopnje najpre preverjalo, ali je denacionalizacijski upravičenec kot udeleženec v tem pritožbenem postopku sploh izpolnil pogoje, ki jih predpisuje ZLPP, za zavarovanje svojih pravic. Iz odločbe Republike Slovenije št 30 301d - 36/93 - 3/PA z dne 9.8.1993, ki je postala pravnomočna dne 27.8.1993 izhaja, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe, da se Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, Dimičeva 12, Ljubljana prepove razpolaganje s stvarmi in lastninjenje na treh stvareh, ki so sestavljene iz nepremičnine z.k. vl.št. 382, 168 in 452, ki ga je dne 9.2.1993 vložil M. Č. zavrne.

Po 1. odst. 15. čl. ZLPP se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po ZLPP do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe po 10. čl. ZLPP. Ker pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen to pomeni, da se je subjekt vpisa lahko lastninsko preoblikoval, (argumentum a contrario 15. čl. ZLPP). Le v primeru, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pravnomočno odločitev o predlagani začasni odredbi sebi v korist bi lahko preprečili lastninsko preoblikovanje na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega bi se nanašal predlog za izdajo začasne odredbe n podlagi 1. odst. 15. čl. v zvezi s 13. čl. ZLPP.

Ker je že iz tega razloga pritožba pritožnikov neutemeljena se sodišč druge stopnje ni spuščalo v razloge pritožnikov glede izvršenega lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa. Zato sodišče druge stopnj na te pritožbene navedbe tudi ni odgovarjalo (375. čl. ZPP na podlagi 19. čl. ZSR, 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

Zato je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. tč. 39. čl. ZSR).

O predlogu za prekinitev postopka predlagatelja M. Č. in ostalih ter M. K., pa naj odloči registrsko sodišče po 33. čl. ZSR.