Jedro

V zadevi ni sporno, saj tožnik tega ne prereka, da mu je toženka zaradi navajanja neresničnih podatkov dne 20. 9. 2013 izdala zavrnilno odločbo Bpp 1537/2013, ki je po podatkih vpisnika tega sodišča postala pravnomočna dne 11. 12. 2013. V njej je med drugim odločila, da tožnik šest mesecev od 20. 9. 2013 ne more ponovno zaprositi za BPP. Prav tako tožnik ne prereka ugotovitvi toženke, da je bila v izreku izpodbijanega sklepa navedena prošnja za BPP vložena dne 30. 9. 2013, torej v času, ko je zanjo veljala navedena prepoved.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrglo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Celju, opr. št. I K 7999/2009, zaradi kaznivega dejanja po členu 217/I Kazenskega zakonika ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks.

V obrazložitvi je navedeno, da je toženka na podlagi vpogleda v vpisnik Bpp ugotovila, da je bila z odločbo Bpp 1537/2013 z dne 20. 9. 2013 na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici, opr. št. I K 30189/2010-76 zaradi kaznivega dejanja po členu 240/I Kazenskega zakonika ter izrečena prepoved vložitve nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev, od 20. 9. 2013 dalje, ker je tožnik v prošnji navajal neresnične podatke glede premoženjskega in finančnega stanja. Glede na navedeno je ugotovil, da tožnik ne more biti stranka v postopku dodelitve BPP, zato je njegovo prošnjo kot nedovoljeno zavrgel. Tožnik zoper navedeni sklep vlaga tožbo, v kateri navaja da družba A. d.o.o. ni imela dobička v višini 394.650,00 EUR, kar podrobneje pojasni. Navaja še, da je oče samohranilec treh otrok in skrbnik petih otrok, da njegova partnerka nima nobenega dohodka in da prejema otroški dodatek v višini 651,58 EUR ter preživnino v višini 127,08 EUR.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, saj tožnik tega ne prereka, da mu je toženka zaradi navajanja neresničnih podatkov dne 20. 9. 2013 izdala zavrnilno odločbo Bpp 1537/2013, ki je po podatkih vpisnika tega sodišča postala pravnomočna dne 11. 12. 2013. V njej je med drugim odločila, da tožnik šest mesecev od 20. 9. 2013 ne more ponovno zaprositi za BPP.

Prav tako tožnik ne prereka ugotovitvi toženke, da je bila v izreku izpodbijanega sklepa navedena prošnja za BPP vložena dne 30. 9. 2013, torej v času, ko je zanjo veljala navedena prepoved.

Glede na navedeno je odločitev toženke pravilna in utemeljena na petem odstavku 20. člena ZBPP, po katerem prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP, če je v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP pa je o tem izdal odločbo. Kot je bilo navedeno, je toženka o tej okoliščini izdala odločbo, zato je to prošnjo pravilno zavrgla. Navedena odločba pa je, kot rečeno, pred izdajo te sodbe postala pravnomočna, Sodišče še pripominja, da se razlogi, ki jih tožnik navaja v tožbi, na razloge, na katerih temelji izpodbijani sklep in ki so bistveni za odločitev v zadevi, sploh ne nanašajo, zato sodišče nanje ni odgovarjalo.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba zoper izpodbijani sklep neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).