Jedro

Pritožnica potrebuje zastopanje zaradi zaščite njenih pravic in koristi po skrbniku v vseh pravdnih in izvršilnih postopkih zaradi plačila oziroma izterjave uporabnine za nepremičnino, na ostalih področjih svojega življenja pa ne bo imela nobenih omejitev, saj na teh področjih nima težav oziroma njeno duševno zdravje ni okrnjeno in zmore realno presojo, kaj je v njeno korist oziroma zmore poskrbeti za svoje pravice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožnico postavilo pod delno skrbništvo, in sicer za vse aktivnosti v sodnih postopkih, ki tečejo zaradi plačila ali izterjave plačila uporabnine za nepremičnino ID znak: parcela ... (v nadaljevanju nepremičnina) (I). Za skrbnika je določilo Center za socialno delo X, ki bo skrbništvo izvajal po pooblaščeni odgovorni osebi (II), ter opredelilo skrbniške obveznosti (III). Odločilo je še, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (IV).

2.Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje oseba. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter pobudo za postavitev osebe pod skrbništvo zavrne, podredno, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Zanika zaključek izvedenke, da situacijo dojema, kot da gre s strani upnice, odvetnikov in nepremičninskih agencij, ki si želijo prilastiti njuno nepremičnino, za zaroto zoper njo in njenega moža. V zvezi s pravdnimi in izvršilnimi postopki je potrebno pojasniti, da so se težave, ki so se odražale v teh postopkih, pričele že veliko pred tem, in sicer segajo v čas, ko je davčni organ možu odmeril obveznost plačila prispevkov za pretekla leta, kljub temu, da dejavnosti nikoli ni opravljal, saj ni dobil koncesije. Odločitve državnih organov so bile zoper moža na sodišču dokazano nepravilne že leta 1993, ko mu je bilo zaradi nezakonito odrečene občinske koncesije administrativno onemogočeno opravljanje zdravniškega poklica. Davčne terjatve so zastarale že leta 2008, zato z možem navedene postopke dojemata kot neutemeljene in brez pravne podlage.

Nadalje je potrebno ugotoviti, da je do zapleta z denarjem prišlo le v primeru navedenih pravdnih in izvršilnih postopkov. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je res nesposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi na premoženjskem in finančnem področju, ko pa je zanje vedno poskrbela in še vedno skrbi. Samo zaradi dejstva, da v pravdnih in izvršilnih postopkih, v katerih nastopa kot toženka oziroma dolžnica, ravna na način, kot ravna, ni mogoče zatrjevati, da je blodnjava. Večina ljudi bi morda ravnala drugače (ali pa tudi ne, glede na to, da gre za laika), vendar se je odločila, da bo ravnala tako, kot ravna - gre za razpolaganje z njenim denarjem oziroma premoženjem, s katerim ima pravico v celoti razpolagati. Da pritožnica ni blodnjava in da s svojim ravnanjem ne ogroža svojega premoženja, je razvidno že iz dejstva, da povsem normalno funkcionira. S svojimi sredstvi (pokojnino) racionalno razpolaga in z njimi pokriva svoje finančne potrebe, se ne zadolžuje in ne živi preko svojih finančnih zmožnosti.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se je začel na pobudo izvršilnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani ter Centra za socialno delo X, ki sta opozorila, da udeleženka v izvršilnih postopkih, ki tečejo zoper njo zaradi izterjave denarnih terjatev, ni zmožna ščititi svojih premoženjskih pravic in interesov, saj ne razume pomena izvršilnega postopka in tudi ne posledic tega postopka, zaradi česar ji grozi izguba doma.

5.Odrasla oseba se postavi pod skrbništvo, če zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (1. odstavek 262. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (2. odstavek 239. člena DZ).

6.Iz nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da zoper pritožnico teče več pravdnih postopkov, ki se nanašajo na plačilo uporabnine, in več izvršilnih postopkov za njeno izterjavo.

7.Na podlagi 1. odstavka 62. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) je sodišče prve stopnje postavilo izvedenko medicinske stroke, kot strokovno pomočnico sodišča, saj je lahko le s pomočjo strokovnega znanja, s katerim samo ne razpolaga, ugotavljalo, ali so izpolnjene predpostavke za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo.

8.Na podlagi mnenja sodne izvedenke, listin v spisu in zaslišanja osebe je sodišče prve stopnje izkustveno sprejemljivo ter v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravilno zaključilo, da so v konkretnem primeru podani pogoji za postavitev osebe pod skrbništvo.

9.Iz izvedeniškega mnenja izvedenke psihiatrične stroke dr. A. A. izhaja, da je pri osebi prisotno izolirano inducirano blodnjavo prepričanje, vezano na sodne postopke glede nepremičnine, v kateri živi, ter denarnih obveznosti iz naslova uporabnine. Izolirana blodnjava motnja namreč delno vpliva na njeno zmožnost razsojanja, t.j. na zmožnost izražanja volje in razumevanja pomena svojih dejanj in izjav ter pravnih posledic, ki jih takšna izjava volje povzroči, zaradi česar ni sposobna samostojno skrbeti za svoje koristi in interese v postopkih pred sodiščem, ki so povezani s plačilom ali izterjavo uporabnine za nepremičnino. Na pritožbene pomisleke, da je pri osebi prišlo do zapleta le v primeru navedenih pravdnih in izvršilnih postopkov, je izvedenka odgovorila v dopolnitvi izvedeniškega mnenja, ki ga je podala na naroku z dne 4. 7. 2024, in jih je sodišče prve stopnje povzelo v 4. točki obrazložitve sklepa. Razumnih ugotovitev sodišča prve stopnje tudi ne omajajo pritožbene navedbe, da bi v konkretnem primeru večina ljudi morda ravnala drugače, da pa se je oseba odločila, da bo ravnala tako, kot ravna, ter da se ne zadolžuje in ne živi preko svojih finančnih zmožnosti, s čimer bi ogrožala svoje premoženje. Ravno zaradi opisane duševne motnje oseba ne razume oziroma se ne zaveda, da se bo v primeru nadaljevanja izvršilnega postopka morala iz nepremičnine, ki ji predstavlja edini dom, izseliti, s tem pa bi izgubila pravico do doma kot eno temeljnih ustavnih pravic (36. člen ustave RS). Ker pritožnica ne zmore videti oziroma nima uvida v pomen in posledice svojih ravnanj, je ustavno dopustna in potrebna omejitev njene samostojnosti pri opravljanju dejanj v pravdnih in izvršilnih postopkih zaradi plačila oziroma izterjave uporabnine za njeno nepremičnino.

10.Pritožbeno sodišče v pravilnost izvedenkine ugotovitve, na katerem področju in v kakšnem obsegu oseba sama zase brez škode ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, ne dvomi. Pritožnica potrebuje zastopanje zaradi zaščite njenih pravic in koristi po skrbniku v vseh pravdnih in izvršilnih postopkih zaradi plačila oziroma izterjave uporabnine za nepremičnino, na ostalih področjih svojega življenja pa ne bo imela nobenih omejitev, saj na teh področjih nima težav oziroma njeno duševno zdravje ni okrnjeno in zmore realno presojo, kaj je v njeno korist oziroma zmore poskrbeti za svoje pravice.

11.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

12.Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (40. člen ZNP-1 v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 239, 239/2, 262, 262/1

2Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 62, 62/1

3Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8