Jedro

Na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje je geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila tožečo stranko. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Ker obvestilo ni upravna odločba, zoper obvestilo ni mogoče vložiti pravnih sredstev, kar izhaja tudi iz samega akta (nima pravnega pouka).

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom, navedenim v uvodu sodbe, je odločeno, da se zavrže zahteva za izrek ničnosti Obvestila številka 02112-63/2013-3 z dne 18. 6. 2013 (v nadaljevanju Obvestilo). V obrazložitvi navaja, da je upravni organ dne 22. 1. 2013 prejel predlog za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je podalo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici. Predlogu so bile predložene vse potrebne listine. V skladu s predlogom je geodetska uprava izvedla spremembe v zemljiškem katastru tako, kot to nalaga pravnomočna odločitev sodišča (sklep Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Slovenski Bistrici št. N 23/83-28 z dne 25. 10. 1984). Navaja določbo 8. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), ki določa način po katerem geodetska uprava evidentira spremembe v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave. Ker gre za predlog upravičene osebe (sodišče) in je bilo na podlagi priloženega elaborata mogoče evidentirati spremembe v zemljiškem katastru, zato je geodetska uprava na podlagi četrtega odstavka 8. člena ZEN predlagane spremembe evidentirala. Izdala je obvestilo številka 02112-63/2013-3 z dne 28. 6. 2013, na podlagi petega odstavka 8. člena ZEN, s katerim je le obvestila lastnike nepremičnin, na katere se sprememba nanaša. V tem primeru ni bila izdana odločba oziroma sklep, s katerim bi bilo odločeno o vsebinskih vprašanjih temveč zgolj obvestilo, ki tudi po svoji vsebini ni odločba (ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi). Obvestila glede na določilo 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), pa ni mogoče izreči za ničnega. V predmetni zadevi tako sploh ne gre za upravno zadevo. V skladu s 1. točko v povezavi s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, se zahteva za izrek ničnosti obvestila zavrže. Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev prvostopenjskega geodetskega organa in odgovarja na pritožbene navedbe.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge bistvene kršitve pravil postopka, nepravilno uporabo materialnega prava in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Navaja, da ni vložila zahteve za izrek ničnosti obvestila z dne 18. 6. 2013, ki ga je na njen naslov poslala Geodetska pisarna v Slovenski Bistrici. Vložila je zahtevo za izrek ničnosti upravnega akta - evidentiranja spremembe mej med parcelami ... in ... s parcelama ... in ... v zemljiškem katastru. Izrecno je predlagala, da prvostopenjski organ predlog za izrek ničnosti pošlje Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ki naj evidentirano spremembo meje med parcelami na osnovi določbe 6. točke prvega odstavka 297. člena ZUP izreče za nično. Zahteva za izrek ničnosti je tudi dobesedno zapisana: „zahteva za izrek ničnosti upravnega akta - evidentirane spremembe meje med parcelama ... in ... s parcelama ... in ... k.o. ... v zemljiškem katastru“. Izrecno je tudi zapisano v tretjem odstavku: „ker predstavlja po prepričanju strank v postopku evidentiranja meje med nepremičninami v lasti A.A. in B.B. in nepremičninami, ki so bile v letu 1984 v lasti C.C., sprememba oziroma evidenca spremembe mej med parcelami upravni akt, ta upravni akt pa je bil izdan brez zahteve upravičenega predlagatelja oziroma vlagatelja, menita, da je odločba nična …“ Prvostopenjski upravni organ po vsebini ni odločal o vloženem pravnem sredstvu zoper upravni akt, temveč je odločal o listini, zoper katero tožeča stranka ni ugovarjala oziroma o listini, za katero tudi tožeča stranka meni, da ni upravni akt. Navaja, da tudi pritožbeni organ ni ravnal zakonito, ker ni odgovoril na pritožbene navede, da tožeča stranka ni imela možnosti sodelovanja pri odmeri zemljišča oziroma je odgovoril, da gre pri tem samo za strokovno - tehnično vprašanje. Nepravilno je bilo uporabljeno materialno pravo, saj evidentiranje ni bilo izvedeno v skladu z določbo 8. člena ZEN. Sklep Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Slovenski Bistrici, številka N 23/83-28 z dne 25. 10. 1984, namreč ni bil neposredno izvršljiv.

Da ni bil sklep neposredno izvršljiv izhaja iz odločbe Občinske geodetske uprave številka 7/1-45-3/87 z dne 30. 12. 1987, s katerim je Občinska geodetska uprava izrekla odločbo občinske geodetske uprave Občine Slovenska Bistrica številka 7/1-032-12/11/87 z dne 6. 1. 1987 za nično. Z isto odločbo je bil izrečen za ničen tudi deljeni načrt z dne 16. 1. 1987 in celoten postopek, ki je bil opravljen od uvedbe postopka do izdaje odločbe. Takratna občinska geodetska uprava je napotila C.C. na sodišče, da le to izvršil (TS v MB, enota v SL.B.) sklep N 23/83-28. V pritožbenem postopku je tožeča stranka uveljavljala, da se je lastninsko stanje pri parcelah ... in ... ter ... in ... k.o. ... spremenilo in bi morali pri evidentiranju spremembe meje sodelovati vsi lastniki. Na to pritožbeno navedbo je tožena stranka odgovorila, da gre samo za „strokovno - tehnično vprašanje izvršljivosti sklepa“. Oba upravna organa nista upoštevala določb ZEN in SPZ glede postopka evidentiranja meje, ki organu nalaga, da k postopku povabi vse lastnike oziroma solastnike nepremičnin. Sklep N 23/83 tudi ni več izvršljiv, ker je prenehala njegova veljavnost na osnovi določbe 350. člena OZ. Tožeča stranka predlaga, da se odpravi odločba upravnega organa, številka 02112-194/2014-4 z dne 8. 5. 2014 in prvostopenjskemu organu naloži, da odloči o naloženi zahtevi za izrek ničnosti upravnega akta - evidentirane spremembe meje med parcelami ... in ... s parcelama ... in ... k.o. ... v zemljiškem katastru. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka v 15. dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

V obravnavanem sporu se izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta, zato je sodišče odločilo po sodniku posamezniku na podlagi druge alinee drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta oba upravna organa na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne in procesne predpise, zato sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena ZUS-1 dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi, v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožeča stranka pri zahtevi za izrek ničnosti vložene dne 3. 4. 2014, ni vložila zahteve za izrek ničnosti obvestila z dne 18. 6. 2013, glede na to, ker tudi sama meni, da to ni upravni akt, temveč gre za spremembo oziroma evidenco sprememb mej med parcelami, ki pa je upravni akt. Takšen upravni akt pa naj bi bil izdan brez zahteve upravičenega predlagatelja, zato je odločba nična. Tožeča stranka v vloženi zahtevi ni namreč izrecno navedla, kateri je ta upravni akt (številka upravnega akta in datum izdaje), kar bi sicer po določbah ZUP morala narediti. Ne glede na to, da upravni organ ni ravnal po petem odstavku 68. člena ZUP in tožeči stranki naložil popravo navedene pomanjkljivosti, je mogoče iz samih listin upravnega spisa in vložene tožbe sklepati, da gre za obvestilo z dne 18. 6. 2013, ki je bilo izdano na podlagi zakonsko upravičenega predlagatelja, to je sodišča, v skladu z 8. členom ZEN. Evidentiranje meje se je izvršilo na podlagi Sklepa Temeljnega sodišča v Mariboru, Enota v Slovenski Bistrici, številka N 23/83-28 z dne 25. 10. 1984, za katerega tožeča stranka zatrjuje, da ni bil neposredno izvršljiv. S tem pa je izkazana tudi okoliščina, da tožeča stranka uveljavlja ničnost prej navedenega obvestila, ker je po določbi 8. člena ZEN predpisana samo izdaja obvestila, ne pa tudi upravnega akta.

Navedeno obvestilo pa ni upravni akt, kar izhaja tudi iz upravno sodne prakse (II U 323/2012 z dne 20. 2. 2013, II U 117/2009 z dne 6. 10. 2010, I U 1941/2009 z dne 14. 9. 2010 in I U 160/2010 z dne 14. 9. 2010). Kot sta pravilno navedla že oba upravna organa, je po določbi prvega odstavka 8. člena ZEN evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave dolžno predlagati sodišče, ki je na prvi stopnji odločalo o zadevi ali pred katerim je bila sklenjena sodna poravnava. Na podlagi pravnomočne sodne odločbe, geodetska uprava o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb, obvesti lastnike nepremičnin na katere se sprememba nanaša in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, če to vpliva na podatke, vpisane v zemljiško knjigo (peti odstavek 8. člena ZEN). V spornem primeru je na podlagi pravnomočnega sklepa o ureditvi meje geodetska uprava izvršila evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in o teh spremembah z obvestilom (le) obvestila tožečo stranko. To pa pomeni, da z obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Obvestilo tudi ni sestavljeno po določbah ZUP, ki se nanašajo na obliko, način izdaje in sestavne dele upravne odločbe (210.-218. člen). Ker obvestilo ni upravna odločba, zoper obvestilo ni mogoče vložiti pravnih sredstev, kar izhaja tudi iz samega akta (nima pravnega pouka). Ugovore, ki se nanašajo na nepravilnosti izdanega sklepa oziroma njegovo neizvršljivost, sodišče pri presoji navedene zadeva tako ne more upoštevati.

Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani akt na zakonu utemeljen.

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.