Jedro

Pri oceni izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje upoštevalo zgolj navedbo oškodovanca in priče. Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni zadosti kritično ocenilo izpovedbe priče ter premalo upoštevalo izpovedbo obdolženčeve sosede, je utemeljena.

Izrek

Pritožbi obdolženca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženi A. A. iz razloga po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da je drugega tako telesno poškodoval, da je bila prizadeta njegova zunanjost s tem, da je 23. 12. 2014 okoli 01:00 ure v stanovanju B. B. na naslovu Kranj, večkrat udaril C. C. v obraz in telo, zaradi česar je slednji utrpel površinsko poškodbo glave, rano na ustnici in v ustni votlini ter rano na nadlakti, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovanca C. C. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Kranju obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Izreklo mu je denarno kazen v višini 25 dnevnih zneskov po 40,00 EUR, kar je 1.000,00 EUR. Odločilo je, da jo je dolžan plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe; če se denarna kazen ne bo dala niti prisilno izterjati, jo bo sodišče izvršilo tako, da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska, to je 80,00 EUR, določilo en dan zapora. Odločilo je, da je obdolženi dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP. Sodišče je oškodovanca C. C. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil obdolženi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, odločbe o kazenski sankciji ter stroškov kazenskega postopka ter predlagal, da pritožbeno sodišče v celoti zavrne obtožni predlog oziroma spremeni izrek sodbe iz "je kriv" v "ni kriv" ter ga oprosti plačila sodnih taks in stroškov sodnega postopka; podrejeno da Višje sodišče v Ljubljani vrne postopek v ponovno obravnavo Okrajnemu sodišču v Kranju ali mu izreče sodni opomin.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik upravičeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da je pri oceni izvedenih dokazov upoštevalo zgolj navedbo oškodovanca C. C. in priče B. B. Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni zadosti kritično ocenilo izpovedbe B. B. ter premalo upoštevalo izpovedbo D. D., je utemeljena. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje v celoti sledilo izpovedbi oškodovanca C. C., za katero prvo sodišče zaključi, da je verodostojna, saj jo v celoti potrdi priča B. B., posredno tudi priča D. D. Sodišče prve stopnje pri oceni izpovedbe D.D. navede, da je potrdila izpovedbo C.C. in B. B. o prepiru in prerivanju med A. A. in še eno osebo, več pravno relevantnega pa o obravnavanem dogodku ni mogla izpovedati. Pritožnik upravičeno graja tak zaključek sodišča prve stopnje. Oškodovanec C. C. je priznal, da je bil prvi, ki je A. A. prizadejal klofuto z namenom, da bi zapustil stanovanje. V nadaljevanju opisuje, da je obdolženi začel z vso močjo s pestmi in kolenom udrihati po njem. Medtem, ko ga je A. A. tepel, je B. B. skakala med njiju. Glede samega konflikta je B. B. izpovedala, da sta bila z C. C. preglasna, saj sta se kregala in prerivala. Nahajala sta se v njenem stanovanju, nekje med sobo in hodnikom, ko je v stanovanje vstopil A. A. Kljub temu, da se je situacija med njima uredila, A. A. stanovanja ni želel zapustiti, zato je A. A. spravila do vhodnih vrat, kjer je oškodovanec klofnil A. A., slednji pa ga je nato začel tolči. Že sama primerjava izpovedbe C. C. in B. B. glede nahajanja oškodovanca v stanovanju pokaže, da priči dogodek ne opisujeta skladno, kot protispisno to zaključi sodišče prve stopnje. Iz izpovedbe C. C. namreč izhaja, da je B. B. C. C. prosila, naj zapusti stanovanje, medtem ko je B. B. sama izpovedala, da je obdolženca spravila do vhodnih vrat stanovanja. Skupno njunima izpovedbama sicer je, da so bila vrata stanovanja zaprta, ko je obdolženi vstopil v stanovanje. Vendar sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s premajhno kritičnostjo ocenilo izpovedbo C. C. in B. B., ob tem pa izpovedbi D. D. ni dalo zadostno težo. D. D. je namreč izpovedala, da živi v stanovanju nasproti B. B. Predmetne noči je ponovno prišlo do konflikta med B. B. in njenim prijateljem. Njen mož je bil ravno namenjen do B. B. z namenom, da bi jo pomiril, ko ga je prehitel obdolženi. Sama je dogajanje poslušala za vrati stanovanja in slišala prerivanje in nekaj težkih besed ter vztrajala, da se je vse dogajalo na hodniku in ne v stanovanju. Na hodniku se je namreč slišalo, da nekdo nekoga poriva in se zaletava v steno. Kot je bilo izpostavljeno zgoraj, se sodišče prve stopnje do tega dela izpovedbe D. D. sploh ni opredelilo, pač pa je v nasprotju z izvedenimi dokazi zaključilo, da je zgolj posredno potrdila izpovedbi C. C. in B. B. o prepiru in prerivanju. Priča D. D. je namreč neposredna soseda B. B., saj ima stanovanje nasproti nje. Pritrditi je pritožniku, da je D. D. popolnoma prepričljivo in verodostojno izpovedala, da je do dogajanja prišlo pred vrati stanovanja B. B., torej na hodniku stanovanjskega bloka. D. D. je tudi obrazložila, da se sliši, če nekdo stoji pred vrati, saj živijo eden nasproti drugega. Izpovedala je, da je najprej slišala prepir in glasno razbijanje v stanovanju, nato se je prepir s sosedovim fantom preselil na hodnik. Odločno je zanikala, da bi obdolženi vstopil v stanovanje.

5. Prav ima pritožnik, da je sodišče prve stopnje s premajhno mero kritičnosti ocenjevalo zdravniško spričevalo, ki ga je predložil obdolženi. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženi predložil zdravniško potrdilo, glede katerega je pojasnil, da je zdravnika obiskal naslednji dan po dogodku, ni pa znal pojasniti, zakaj je na potrdilu naveden datum 25. 5. 2015. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je obdolženi prepričljivo pojasnil okoliščine v zvezi z zdravniškim spričevalom. Iz njegovega zagovora izhaja, da je zdravnika obiskal naslednji dan, po zdravniško spričevalo pa je odšel naknadno, pri čemer ni znal pojasniti, zakaj zdravniško spričevalo datira na dan 25. 5. 2015. Iz podatkov spisa je zaključiti, da si je obdolženi priskrbel zdravniško potrdilo zaradi prejema obtožnega predloga, ki mu je bil vročen 20. 5. 2015. Očitno je ocenil, da ga potrebuje v predmetnem kazenskem postopku. Iz zdravniškega spričevala izhaja, da se je obdolženi pri zdravniku zglasil 23. 12. 2014, torej istega dne, ko je prišlo do predmetnega dogodka, izhajajo pa tudi poškodbe, ki jih je takrat utrpel. 6. Sodišče prve stopnje sicer ugotavlja, kakšne poškodbe naj bi obdolženi prizadejal oškodovancu, pri čemer spregleda, da je B. B. v spontani izpovedbi navedla, da dopušča možnost, da je C. C. katero od poškodb dobil tudi v prerivanju z njo, na kar upravičeno opozarja pritožnik. Iz dejstvenega opisa izhaja, da naj bi obdolženec večkrat udaril C. C. v obraz in telo, zaradi česar je slednji utrpel površinsko poškodbo glave, rano na ustnici in ustni votlini ter rano na nadlakti. Zaključek sodišče je protispisen, saj z zdravstvene dokumentacije izhaja, da je bila na levi nadlahti vidna ugriznina (l. št. 21). Upoštevajoč konflikt (tudi fizični) med B. B. in oškodovancem, je več kot verjetno, da je ugriznino oškodovancu prizadejala B. B. in ne obdolženec.

7. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožniku, da ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je navedene poškodbe oškodovancu prizadejal ravno obdolženi. Posledično je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženega oprostilo obtožbe za predmetno kaznivo dejanje.

8. Odločba o premoženjskopravnim zahtevku oškodovanca temelji na tretjem odstavku 105. člena ZKP, odločba o stroških kazenskega postopka pa na določilih prvega odstavka 96. člena ZKP.