Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Konkretna pravda ne teče o lastništvu nepremičnine 0001, ampak se s tožbenim zahtevkom zasleduje tožničin interes, da se prepreči izvedba izvršilnega postopka na tožničinem solastninskem deležu na tej nepremičnini, zaradi izterjave toženkine terjatve v določeni višini. Vrednost spornega predmeta v takšni pravdi je zato opredeljena z višino upnikove terjatve v izvršbi (vrednost glavnega zahtevka). Ekonomski pomen te pravde se navezuje na višino upnikove (toženkine) terjatve, ki jo toženka želi izterjati v izvršbi. Izvršba se dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen ZIZ).
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin ugovor stvarne in krajevne pristojnosti.
2. Zoper sklep se pritožuje toženka, ki predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi njenemu ugovoru pristojnosti sodišča prve stopnje. Navaja, da vrednosti spornega predmeta ni mogoče opredeliti z oceno tožnice. Tožnica je arbitrarno določila vrednost spornega predmeta. Ker gre za spor o lastninski pravici, ekonomska vrednost nepremičnine predstavlja zanesljivejše merilo za presojo pravilnosti vrednosti spornega predmeta. Ekonomski pomen spora zato ne more biti ocenjen z zneskom glavnice terjatve v izvršilnem postopku. Vrednost spornega predmeta naj se določi v znesku 88.016,80 EUR. Predlaga, da se zadeva dodeli drugi sodnici zaradi odprave dvoma o nepristranskosti razpravljajoče sodnice.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Vrednost spornega predmeta ni bila arbitrarno določena. Toženka v izvršbi uveljavlja plačilo svoje terjatve v znesku 15.000 EUR (poleg obresti in stroškov). Tožnica trdi, da je nedopustna izvršba na njen solastninski delež do 4/5 na nepremičnini 0001. Pravda ne teče o lastništvu te nepremičnine, ampak se s tožbenim zahtevkom zasleduje tožničin interes, da se prepreči izvedba izvršilnega postopka na tožničinem solastninskem deležu na tej nepremičnini, zaradi izterjave toženkine terjatve v določeni višini.
5. Vrednost spornega predmeta v takšni pravdi je zato opredeljena z višino upnikove terjatve v izvršbi (vrednost glavnega zahtevka). Ekonomski pomen te pravde se navezuje na višino upnikove (toženkine) terjatve, ki jo toženka želi izterjati v izvršbi. Izvršba se dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Tožnica se želi izogniti prav temu, da bi se na njenem solastninskem deležu opravila izvršba v obsegu toženkine terjatve. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je ustreznejša določitev vrednosti spornega predmeta glede na vrednost glavnega zahtevka toženke v izvršbi (znesek 15.000 EUR).
6. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).
7. Toženka v pritožbi smiselno zatrjuje, da razpravljajoča sodnica pristransko vodi postopek. Za postopanje pritožbenega sodišča v pomenu 356. člena ZPP ni nobene podlage. Če toženka zahteva izločitev razpravljajoče sodnice, bo o tem odločal predsednik sodišča prve stopnje (prvi odstavek 73. člena ZPP).