Jedro

Zbornični prispevek je javnopravna dajatev, zato jo je mogoče odmeriti le na podlagi uradno preverljivih podatkov in evidenc. Zato je ugotavljanje dejanskega stanja dopustno le v obsegu preverjanja pravilnosti teh uradnih podatkov in evidenc.

Izrek

1. Tožbi se ugodi. Odločbi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, št. 30-0003140/2008 z dne 14. 12. 2009 in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 421-79/2010/2-VN z dne 24. 6. 2010 se odpravita in se zadeva vrne Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 350,00 EUR z 20% DDV v roku 15 dni po prejemu te sodbe, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju KGZS) tožniku za leto 2008 odmerila zbornični prispevek v višini 4.671,36 EUR. V obrazložitvi odločbe navaja, da je v skladu z Zakonom o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Ur. list RS, št. 69/04-UPB1, ZKGZ) članstvo v zbornici obvezno. Dolžnost obveznih članov zbornice je plačilo zborničnega prispevka. Tožniku je bil odmerjen zbornični prispevek C, ki ga plačujejo pravne osebe, ki se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo. V postopku je namreč bilo ugotovljeno, da je višja obveznost zavezanca na podlagi druge alinee prvega odstavka 10. člena ZKGZ, zato se mu je odmeril zbornični prispevek C. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 421-79/2010/2-VN z dne 24. 6. 2010. V obrazložitvi odločbe navaja, da je vprašanje obveznega članstva in obveznega plačevanja zborničnega prispevka obravnavalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003. Pri tem je ugotovilo, da določbe o obveznem članstvu v KGZS niso v neskladju z Ustavo. Zavezanec za plačilo zborničnega prispevka C je pravna oseba, ki se ukvarja pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo, ne glede na pravno obliko. Tožena stranka je v postopku pridobila podatke iz uradne evidence AJPES, da se tožnik od 1. 1. 2008 pretežno ukvarja z dejavnostjo 02.100-gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti. Dne 14. 2. 2008 je tožnik spremenil glavno dejavnost v dejavnost 02.400-storitve za gozdarstvo. Zaradi spremembe pri ustanoviteljih z dne 16. 6. 2008, je bila pri tožniku ponovno kot glavna dejavnost vpisana dejavnost 02.100-gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti. Dne 10. 3. 2010 pa je tožnik ponovno spremenil glavno dejavnost v gozdarske storitve. Ker je v zadevi relevantno, da je leta 2008 opravljal dejavnost 02.100-gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti, je s tem zavezanec za plačilo zborničnega prispevka C. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka v postopku ugotovila nepravilno dejansko stanje, zato je tudi uporabila nepravilno materialno podlago. V skladu z ZKGZ se zbornični prispevek odmerja na dveh različnih podlagah. Prispevek A plačujejo pravne osebe, ki so lastnice kmetijskih zemljišč in gozdov, prispevek C pa se odmerja, če se zavezanec pretežno ukvarja z gozdarsko dejavnostjo. Tožnik pa se pretežno ukvarja s storitvami za gozdarstvo, o čemer je seznanil tudi zbornico. Tožena stranka se v svoji odločbi sklicuje na obvestilo o vpisu v poslovni register, vendar je do spremembe dejavnosti v poslovnem registru prišlo samovoljno brez vednosti tožnika. Tožnik ima od 14. 2. 2008 vpisano kot glavno dejavnost 02.400, to so storitve za gozdarstvo, te dejavnosti pa ob statusnih spremembah ni spreminjal. To izhaja tudi iz prijave sprememb, kjer je navedeno, da ne gre za spremembo dejavnosti. Glavna dejavnost tožnika so tako storitve v gozdarstvu. V vlogi z dne 2. 8. 2010 je tožnik tudi predložil potrdilo AJPES, iz katerega izhaja, da je do spremembe dejavnosti prišlo zaradi tehnične napake pri prenosu podatkov v informacijski sistem, dejansko pa se dejavnost od 14. 2. 2008 ni spremenila. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v njeni odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odmera zborničnega prispevka za leto 2008. Z izpodbijano odločbo je KGZS tožniku odmerila zbornični prispevek C, med tem ko je tožnik v postopku zatrjeval, da bi mu moral biti odmerjen zbornični prispevek A. V skladu z ZKGZ zbornični prispevek tipa A plačujejo pravne osebe, ki so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije (prva alinea prvega odstavka 10. člena v zvezi s 23. členom ZKGZ). Zbornični prispevek C pa plačujejo pravne osebe, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnostjo, to je z dejavnostjo, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti spada v kmetijstvo, razen storitev za rastlinsko predelavo in živinorejo ter lovstva, v gozdarstvu razen storitev za gozdarstvo (druga alinea prvega odstavka 10. člena v zvezi s 25. členom ZKGZ). Po določbi drugega odstavka 23. člena ZKGZ je osnova za zbornični prispevek A katastrski dohodek kmetijskih in gozdih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Osnova za odmero zborničnega prispevka C pa je znesek obračunane amortizacije in vkalkuliranih plač v preteklem letu.

Zbornični prispevek je javnopravna dajatev, zato jo je mogoče odmeriti le na podlagi uradno preverljivih podatkov in evidenc. Zaradi navedenega je ugotavljanje dejanskega stanja glede na zatrjevane okoliščine primera dopustno le v obsegu preverjanja pravilnosti teh uradnih podatkov in evidenc. Izpodbijana odločba je bila izdana v skrajšanem postopku, pri čemer pa KGZS v obrazložitvi odločbe ni navedla dejanskih razlogov, ki so narekovali odločitev, torej podatkov, na podlagi katerih je ugotovila, da je tožnik zavezanec za plačilo zborničnega prispevka C. Pritožbeni organ je v svoji odločbi sicer navedel, da je pridobil podatke iz uradne evidence AJPES (dopis z dne 29. 3. 2010), iz katerih je razvidno, da je tožnik v letu 2008 imel po standardni klasifikaciji dejavnosti registrirano dejavnost s šifro 02.100-gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti, vendar z navedeno ugotovitvijo tožnika pred izdajo odločbe ni seznanil. Tožnik je tako šele iz odločbe drugostopnega organa izvedel, da ugotovitev, da je zavezanec za plačilo zborničnega prispevka C, temelji na uradni evidenci AJPES.

Podatki iz uradnih evidenc imajo v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) značaj javne listine. Za javne listine pa velja domneva, da so dejstva, ki se v listini potrjujejo, resnična. V dokaznem postopku pa lahko stranka dokazuje, da dejstva, ki so navedena v potrdilu, niso resnična (171. člen ZUP).

Tožnik je v upravnem sporu predložil potrdilo AJPES z dne 30. 7. 2010, iz katerega je razvidno, da je bila dne 14. 2. 2008 v bazi PRS pri tožniku zavedena sprememba dejavnosti in sicer v dejavnost 02.400-storitve za gozdarstvo, ter da se ta dejavnost po tem datumu ni več spreminjala. Prav tako je v potrdilu navedeno, da je do napake pri spremembi dejavnosti prišlo pri prenosu podatkov v informacijskem sistemu. Navedeno potrdilo kaže na to, da podatki, ki jih je pridobila tožena stranka, niso resnični, kar ima za posledico, da dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno, kakor tudi, da so bila kršena pravila postopka. Tožnik namreč v upravnem postopku ni imel možnosti dokazovati, da so v potrdilu iz uradne evidence AJPES, ki ga je pridobila tožena stranka, podatki neresnični, saj s potrdilom ni bil seznanjen. S tem pa mu ni bilo omogočeno, da bi v upravnem postopku zavaroval svoje pravice in pravne koristi, zato je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo in odločbo tožene stranke na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list, RS št. 105/06, 62/10), ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo moral organ zavzeti stališče v zvezi s potrdilom, ki ga je dne 30. 7. 2010 izdal AJPES, dati stranki možnost, da se izjasni v skladu z določbo 9. člena ZUP ter nato ponovno odločiti v zadevi.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi zahtevi tožnika za povrnitev stroškov postopka. V skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 je tožnik v primeru, če sodišče tožbi ugodi, upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, ki v skladu z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnikov v upravnem sporu znaša 350,00 EUR, glede na to, da je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.