Jedro

Izpodbijana odločitev torej ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Obrazložitev upravne odločbe mora obsegati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, tako da se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani številka Bpp 356/2021 z dne 7. 7. 2022 odpravi v I. točki izreka v delu, s katerim se višji zahtevek zavrne, in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 15,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju tožena stranka) je v izpodbijani I. točki izreka sklepa sklenil, da se tožniku na podlagi napotnice številka Bpp 356/2021 z dne 23. 2. 2021 priznajo nagrada in potrebni izdatki za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v višini 828,48 EUR, ki se poveča za 22 % davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) tako, da skupno znaša 1.010,75 EUR, ter da se višji zahtevek zavrne (I. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik določen za izvajanje dodeljene BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Celju v zadevi V K 46126/2019 od 11. 2. 2021 dalje z odločbo tožene stranke v zadevi Bpp 356/2021 z dne 23. 2. 2021. Tožena stranka je tožniku za zastopanje upravičenca v navedenem kazenskem postopku predhodno že priznala nagrado in potrebne izdatke s sklepi z dne 22. 7. 2021, 22. 12. 2021 in 17. 3. 2022. Tožnik je 16. 5. 2022 priglasil nagrado v višini 2.840 odvetniških točk, povečano za PTT izdatke, izdatke iz naslova kilometrine in parkirnine ter za 22 % DDV. Tožena stranka tožniku odvetniške stroške odmerila v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), ki je veljala pred spremembo in dopolnitvijo z veljavnostjo od 4. 6. 2022, in 17. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv).

3.V nadaljevanju je sodišče povzelo obrazložitev izpodbijanega sklepa le v delu, ki ga tožnik izpodbija. Tožena stranka je tožniku za zastopanje upravičenca do BPP na nadaljnjih narokih dne 21. 3. 2022 in 4. 5. 2022 po tar. št. 10/9 OT v zvezi s tar. št. 10/3 OT priznala nagrado v višini 300 točk (2 x 150 točk za vsak nadaljnji narok). Za pridobitev zemljiškoknjižnih izpisov (zgodovinskih in rednih) mu je po tar. št. 39/5 OT priznala enotno nagrado v višini 25 točk (50 točk x 1/2), saj gre pri zgodovinskem in rednem izpisu iz zemljiške knjige za istovrstne izpiske. Za sestavo in naslovitev izvensodnih elektronskih dopisov upravičencu do BPP z dne 23. 2. 2022, 22. 3. 2022, 24. 3. 2022, 4. 4. 2022, 8. 4. 2022, 6. 5. 2022 in 8. 5. 2022 mu je priznala nagrado po tar. št. 46/1 OT v skupnem trajanju do ene ure in pol v višini 75 točk (3 x 25 točk za vsake začete pol ure porabljenega časa), kar je po oceni tožene stranke primerno glede na potek in zahtevnost predmetnega kazenskega postopka. Tožena stranka tožniku ni priznala nagrade za pregled odgovora na dokazni predlog dne 23. 2. 2022 in pregled zapisa obtožnice z dne 8. 5. 2022, saj pregled spisov, listin in druge dokumentacije, ki ga odvetnik opravi kot pripravo za sestavo vloge ali zastopanje strank na narokih, ni samostojno opravilo v smislu tar. št. 39/2 OT. V konkretnem primeru je storitev zajeta že v tar. št. 10/9 OT v zvezi s tar. št. 10/3 OT (zastopanje upravičenca do BPP na citiranem naroku) in v tar. št. 8/13 v sestavi in vložitvi navedenih obrazloženih vlog. Po četrtem odstavku 6. člena OT je tožena stranka tožniku za odsotnost iz pisarne zaradi dvakratne vožnje iz Ljubljane, kjer ima tožnik odvetniško pisarno, na Okrožno sodišče v Celje in nazaj zaradi zastopanja upravičenca do BPP na navedenih narokih za glavno obravnavo priznala nagrado v višini 240 točk (4 x 60 točk za vsako stran dvakratne vožnje v trajanju do ene ure in pol). Iz obrazložitve še izhaja, da je tožena stranka tožniku iz naslova kilometrine priznala 105,82 EUR (286 kilometra x 0,37 EUR), za navedeno dvakratno pot iz Ljubljane, kjer ima tožnik odvetniško pisarno, na Okrožno sodišče v Celju in nazaj. Pri tem je upoštevala podatke iz aplikacije Google Zemljevidi, po katerih ta pot znaša 71,5 kilometra. V skladu s 10. členom OT mu je priznala tudi potrebne izdatke za parkirnino v višini 3,86 EUR (neto znesek brez 22 % DDV) na podlagi predloženih parkirnih lističev.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

4.Tožnik vlaga tožbo zoper zavrnilni del izpodbijanega sklepa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb. Iz tožbenih navedb v bistvenem izhaja, da v obravnavani zadevi za priznanje nagrade za udeležbo na narokih dne 21. 3. 2022 in 4. 5. 2022 ni pravno pomembna tar. št. 10/9 OT, saj ne gre za nepretrgano obravnavo, ki traja več kot en dan, zato mu pripada še dodatnih 600 točk. Redni in zgodovinski izpis iz zemljiške knjige vsebinsko nista enaka, zato bi mu morala tožena stranka po tar. št. 39/7 OT (pravilno 39/5 OT; opomba sodišča) točke priznati za vsak izpis, dodatno še 25 točk. Za poslana elektronska sporočila mu je tožena stranka nagrado napačno odmerila po tar. št. 46/1 OT namesto po tar. št. 39 OT, tako mu je priznala 65 točk premalo. Zatrjuje, da bi mu morala tožena stranka za odsotnost iz pisarne priznati dodatnih 80 točk, ker čas potovanja iz njegove odvetniške pisarne do Okrožnega sodišča v Celju znaša 2 uri. Za kilometrino pa dodatnih 22,66 EUR, saj razdalja od Ljubljane do Celja znaša najmanj 73 km, uporaba 0,37 EUR za kilometer pa je napačna. Zahteva tudi celotno povračilo parkirnine, skupaj z DDV, torej dodatno 0,84 EUR. Prav tako uveljavlja 50 dodatnih točk za pregled listin, čemur po njegovem mnenju ni mogoče odreči samostojnosti. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep v I. točki izreka v delu, v katerem je odločeno, da se višji zahtevek zavrne, in vrne zadevo istemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5.Tožena stranka in prizadeta oseba s položajem stranke se na tožbo nista odzvali. Tožena stranka je sodišču predložila le del upravnega spisa zadeve, saj ga je že poslala v zadevi I U 37/2022 in I U 439/2022.

K I. točki izreka

6.Tožba je utemeljena.

7.V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je zavrnil tožnikov višji zahtevek za priznanje nagrade in stroškov za izvajanje BPP. Tožnik ugovarja, da bi mu morala tožena stranka za posamezne opravljene storitve priznati višjo nagrado in višje stroške.

8.V skladu s šestim odstavkom 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) je za pravno pomoč po ZBPP odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP.

9.Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka zmotno uporabila 5. točko 39 tarifne številke OT, v skladu s katero obračuna odvetnik 50 točk za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov za vsak izpisek, če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah. Tožena stranka je namreč priznala le 25 točk za redni in zgodovinski zemljiškoknjižni izpisek z obrazložitvijo, da sta istovrstna. Iz navedene 39 tarifne točke pa je razvidno, da istovrstnost izpiska ni razlog, na podlagi katerega bi se lahko zavrnilo priznanje točk za opravljeno storitev, temveč se te točke priznajo za vsak izpisek razen, če so že zajete v drugih tarifnih številkah. Sodišče pa še pojasnjuje, da tožnik pred pridobitvijo navedenih zemljiškoknjižnih izpiskov ni mogel sklepati na njuno istovrstnost, temveč je to lahko ugotovil šele po njuni pridobitvi. Tako tožena stranka ni imela pravno utemeljenega razloga, da tožniku ne bi priznala točk za vsak izpisek, kot je to izrecno določeno v 5. točki 39 tarifne številke OT.

10.Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožniku za sestavo in naslovitev izvensodnih elektronskih dopisov upravičencu do BPP priznala nagrado po tar. št. 46/1 OT v skupnem trajanju do ene ure in pol v višini 75 točk, namesto po priglašeni tar. št. 39 OT. Po presoji sodišče iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je tožena stranka tožniku nagrado za sestavo elektronskih sporočil z dne 23. 2. 2022, 22. 3. 2022, 24. 3. 2022, 4. 4. 2022, 8. 4. 2022, 6. 5. 2022 in 8. 5. 2022 priznala po tar. št. 46/1 OT, po kateri se ovrednotijo storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v OT niso posebej ovrednotene. To pomeni, da je tožena stranka za navedene storitve štela, da so odvisne od porabljenega časa, pri čemer niso posebej ovrednotene. Pri tem pa ni obrazloženo, zakaj teh storitev ni priznala po tar. št. 39 OT, kot je tožnik uveljavljal v priglašenem stroškovniku.

11.Prav tako je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je tožena stranka tožniku priznala stroške za parkirnino brez DDV, pri čemer iz obrazložitve ni razvidno, zakaj je te stroške zmanjšala za DDV in mu priznala le 3,86 EUR.

12.Ob takem stanju stvari je izpodbijani sklep glede izvensodnih elektronskih dopisov upravičencu do BPP in stroškov za parkirnino pomanjkljivo obrazložen. Izpodbijana odločitev torej ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, saj nima sestavin, ki so predpisane z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Obrazložitev upravne odločbe mora namreč v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZUP obsegati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

13.Po presoji sodišča bi morala tožena stranka navesti, zakaj izvensodnih elektronskih dopisov ni mogoče ovrednotiti po tar. št. 39 OT in zakaj je te storitve štela kot, da niso odvisne od porabljenega časa in niso posebej ovrednotene v drugih tar. št., ter zakaj ni priznala plačanega DDV pri povrnitvi stroškov za parkirnino. V obravnavani zadevi je torej po presoji sodišča podana absolutna bistvena pomanjkljivost izpodbijane odločbe, ki onemogoča preizkus njene zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Sodišče namreč ne more preizkusiti, ali je tožena stranka pravilno uporabila 1. točko 46 tar. št. OT in ali je priznala stroške za parkirnino brez DDV, če organ ne navede razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

14.Glede na to, da so bile v postopku storjene bistvene kršitve določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, deloma pa je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo, je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo v delu, s katerim se višji zahtevek zavrne, in v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo v tem obsegu vrnilo istemu organu za BPP v ponovni postopek. Organ mora v ponovnem postopku izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva prejema te sodbe, pri tem pa je vezan na stališča sodišča, ki izhajajo iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Ker je bilo treba izpodbijani del sklepa iz navedenih razlogov odpraviti, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredelilo.

15.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj med tožnikom in toženo stranko ni bilo sporno za obravnavano zadevo pravno pomembno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta.

16.Odločitev je sodišče sprejelo po sodniku posamezniku na podlagi prvega odstavka 13. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZUS-1C.

K II. točki izreka

17.Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

18.Ker je bila zadeva rešena po sodniku posamezniku brez glavne obravnave, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika). Prisojeni znesek stroškov mora tožena stranka tožniku povrniti v roku 15 dni od prejema te sodbe (drugi odstavek 313. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

19.Obresti od zneska stroškov v tem upravnem sporu je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v sodno določenem roku za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 378. členom OZ). Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

-------------------------------

1Enako tudi načelno pravno mnenje sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006, str.7 ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.