Up-278/00

18. 9. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 18. septembra 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 570/99 z dne 10. 5. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Cp 1034/99 z dne 16. 6. 1999 ter sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV P 546/95 z dne 29. 3. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.V pravdnem postopku so sodišča odločila, da se mora pritožnica (tedaj toženka) izseliti iz stanovanja, saj je v njem, potem ko je odklonila sklenitev najemne pogodbe, usklajene z novim Stanovanjskim zakonom, prebivala brez pravnega naslova. V ustavni pritožbi pritožnica oporeka ugotovitvi sodišč, da je neupravičeno odklonila sklenitev ponujene najemne pogodbe. Meni, da ponujena najemna pogodba ni bila v skladu z zakonom. Navaja tudi, da je bilo število družinskih članov, ki so prebivali v stanovanju tožnici ves čas znano, kljub temu pa je tožnica v predlogu za sklenitev najemne pogodbe navedla, da stanovanje uporablja zgolj pritožnica. Meni, da je ravnanje tožnice v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Meni tudi, da so sodišča neupravičeno štela, da pritožnica nima pravice do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino. Trdi, da je odločitev sodišč v nasprotju z materialnim pravom in da krši njene ustavne pravice glede pravic najema stanovanja, zaščite najemnika, precizne ureditve pogodbenih odnosov in dosedanjih pridobljenih pravic.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Iz navedenega sledi, da Ustavno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti dejanskih ugotovitev in pravnih stališč glede ustreznosti ponujene najemne pogodbe in njene skladnosti z določili stanovanjskega zakona. Pritožnica pa ne navaja razlogov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je navedeno pravno stališče v nasprotju s kakšno ustavno pravico ali temeljno svoboščino. Ustavnih pravic, ki naj bi bile kršene, konkretno niti ne opredeli, določbe oziroma pravice, na katere se sklicuje, pa niso opredeljene kot ustavne pravice, zato se v postopku ustavne pritožbe nanje ni mogoče sklicevati. Neutemeljen je tudi očitek, da sodišča niso obravnavala ugovorov pritožnice; sodišča so obrazloženo zavrnila bistvene ugovore pritožnice (glede oseb, ki naj bi uporabljale stanovanje, in glede višine najemnine); za odločitev sodišč glede teh vprašanj pa tudi ni mogoče reči, da bi bila očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude