Jedro

Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so nekatere dolžničine nepremičnine obremenjene s hipotekami, ki so bodisi posledica razpolaganja same dolžnice (hipoteka v korist S. banke, d.d.) bodisi predstavljajo zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v skladu s

170. čl. ZIZ, neodvisno od volje dolžnice. Po oceni pritožbenega sodišča 20.2.2001 vknjižena hipoteka v korist S. banke, d.d. predstavlja zatečeno stanje pred sklenitvijo spornih posojilnih pogodb z dne 5.12.2003 in 25.2.2004. Le če bi upnik zatrjeval, da je dolžnica izposlovala vknjižbo hipoteke šele po sklenitvi pogodb, bi takšno ravnanje kazalo na njen namen onemogočiti ali otežiti izterjavo vtoževanih terjatev. Zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino s strani sodišča, ki je eno od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine (primerjaj s 167. čl. ZIZ), pa zaradi odsotnosti subjektivnega delovanja dolžnika ne ustreza predpostavki nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, kot jo ustaljeno pojmuje sodna praksa. Tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja F.L. na podlagi menjalne pogodbe z dne 2.12.1998 (priloga B 2) ne omogoča sklepa o verjetno izkazani subjektivni nevarnosti. Čeprav ima menjava enak poslovni namen kot prodaja, pa je za obravnavano zadevo odločilna razlika v predmetu izpolnitve pri obeh pogodbah. Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta na njej pridobil lastninsko pravico.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoroma ugodi, sklepa o izdaji začasne odredbe z dne 25.8.2004 in

25.10.2004 razveljavita in predloga za izdajo začasne odredbe z dne

20.8.2004 in 21.10.2004 zavrneta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovora tožene stranke proti sklepoma o izdani začasni odredbi z dne

25.8.2004 in 25.10.2004. Proti sklepu se je zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka, ki predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da toženka ne priznava dolga, čeprav takšen zaključek izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje. Očitno je nesorazmerje med zavarovanjem, ki ga za svojo terjatev zahteva tožena stranka, in višino terjatve. Res je sicer, da je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, vložen 2.7.2004, vendar pa je bila sama menjalna pogodba sklenjena že leta 1998, daleč pred sklenitvijo spornih posojilnih pogodb. Predlogi za izvršbo ne dokazujejo namena tožene stranke za odsvojitev nepremičnin. Tudi hipoteka upnice S. banke, d.d. je bila najeta tri leta pred to tožbo, zato ne gre za namen tožene stranke oškodovati tožečo stranko. Samo dejstvo, da tožeča stranka zahteva veliko vsoto denarja, ne more biti zadosten razlog za izdajo začasne odredbe.

Pritožba je utemeljena.

Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve morata biti kumulativno izpolnjeni predpostavki iz 1. odst. 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter alternativno ena izmed predpostavk iz 2. do 4. odstavka 270. člena ZIZ. Tožeča stranka zatrjuje, da je zaradi dolžničinega odtujevanja oz. drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odst. 270. čl. ZIZ). V sodni praksi se je izoblikovalo ustaljeno stališče, da zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo, ne zadošča za izdajo začasne odredbe, ampak mora biti podano dolžnikovo subjektivno delovanje. Odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti predlogov za izdajo začasne odredbe oz. neutemeljenosti ugovorov, kar zadeva predpostavko iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, temelji na naslednjih pravnorelevantnih okliščinah: - iz menjalne pogodbe z dne 2.12.1998 med toženko in F.L. izhaja, da je H.R. dvorišče parc. št. 586/13, vl. št. 661 k.o. H. zamenjala za del parc. št. 586/8, vl. št. 651 k.o. H.; - predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja F.L. na podlagi menjalne pogodbe iz leta 1998 je bil vložen 2.7.2004; - na podlagi notarskega zapisa z dne 3.12.1998 je bila 20.2.2001 na parc. št. 586/7, vl. št. 661 k.o. H. vknjižena zastavna pravica za terjatev S. banke, d.d. v znesku 19.000.000,00 SIT z obrestmi in stroški;

- na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju z dne

13.1.2003 in sklepa Okrajnega sodišča v Kranju z dne 27.11.2003 je bila 15.9.2003 vknjižena hipoteka za terjatev A., d.o.o. v znesku

573.038,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kranju z dne 22.1.2002 je bila 16.11.2001 v zemljiško knjigo vpisana zaznamba izvršbe opr. št. In 2001/00128. Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so nekatere dolžničine nepremičnine obremenjene s hipotekami, ki so bodisi posledica razpolaganja same dolžnice (hipoteka v korist S. banke, d.d.) bodisi predstavljajo zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v skladu s

170. čl. ZIZ, neodvisno od volje dolžnice. Po oceni pritožbenega sodišča 20.2.2001 vknjižena hipoteka v korist S. banke, d.d. predstavlja zatečeno stanje pred sklenitvijo spornih posojilnih pogodb z dne 5.12.2003 in 25.2.2004. Le če bi upnik zatrjeval, da je dolžnica izposlovala vknjižbo hipoteke šele po sklenitvi pogodb, bi takšno ravnanje kazalo na njen namen onemogočiti ali otežiti izterjavo vtoževanih terjatev. Zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino s strani sodišča, ki je eno od izvršilnih dejanj pri izvršbi na nepremičnine (primerjaj s 167. čl. ZIZ), pa zaradi odsotnosti subjektivnega delovanja dolžnika ne ustreza predpostavki nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, kot jo ustaljeno pojmuje sodna praksa. Tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja F.L. na podlagi menjalne pogodbe z dne 2.12.1998 (priloga B 2) ne omogoča sklepa o verjetno izkazani subjektivni nevarnosti. Čeprav ima menjava enak poslovni namen kot prodaja, pa je za obravnavano zadevo odločilna razlika v predmetu izpolnitve pri obeh pogodbah. Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta na njej pridobil lastninsko pravico (1. odst. 528. čl. Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01). Ker je dolžnica svojo nepremičnino menjala za nepremičnino v lasti F.L., ni mogoče trditi, da je s svojim razpolaganjem s premoženjem onemogočila ali precej otežila uveljavitev upnikove terjatve. Končno tudi druge okoliščine, ki so v sferi objektivnega (višina vtoževane terjatve in obremenjenost dolžničinega premoženja) ne utemeljujejo pogoja za izdajo začasne odredbe iz 2. odst. 270. čl. ZIZ.

Ker je sodišče prve stopnje pri interpretaciji nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoroma ugodilo, oba sklepa o izdani začasni odredbi razveljavilo in predloga za izdajo začasne odredbe zavrnilo (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).