Jedro

Ni mogoče zagovarjati stališča organov, da je o prenehanju pravice do nadomestila preživnine zaradi dosežene starosti 18 let treba odločiti ob uporabi tretjega odstavka 21.b člena ZJSRS ter četrtega odstavka 21.d člena tega zakona in ob njuni razlagi, da pravica preneha v mesecu pred mesecem, v katerem otrok dopolni starost 18 let, saj gre pri tem za nepravilno razlago zakona. Na prenehanje pravice do nadomestila preživnine v nobenem primeru tudi ne more vplivati samo dejansko izplačevanje nadomestila preživnine (četrti odstavek 21.c člena ZJSRS).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije št. PS-00587/2013/015 z dne 17. 11. 2015 se odpravi in se zadeva vrne Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločil, da pravica do nadomestila preživnine za tožnico preneha dne 30. 11. 2015 ter da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. V obrazložitvi organ navaja, da po tretjem odstavku 21.b člena Zakona o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) pravica do nadomestila preživnine traja do dopolnjenega osemnajstega leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju. Tožnica bo 23. 12. 2015 dopolnila starost 18 let, zato ji v povezavi s četrtim odstavkom 21. člena ZJSRS pravica do nadomestila preživnine preneha dne 30. 11. 2015. 2. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 12. 1. 2016 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa.

3. Tožnica v tožbi navaja, da organ ni pravilno uporabil materialnega prava. ZJSRS namreč ne določa, da bi pravica do nadomestila preživnine prenehala pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti otroka, ki je upravičen do nadomestila, kar izhaja iz določb 21.a člena ter 21.b člena tega zakona. Ker tožnica na dan 30. 11. 2015 ni bila stara 18 let in ni bila v delovnem razmerju, je izpodbijana odločba nepravilna. Organ odločbe ne bi mogel utemeljevati na določbi četrtega odstavka 21.d člena ZJSRS. Tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek.

4. Toženka v odgovoru na tožbo pritrjuje izpodbijani odločbi in se sklicuje na razloge te odločbe, sodišču pa predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporen datum prenehanja pravice do nadomestila preživnine tožnici kot preživninski upravičenki. Organ je kot dan prenehanja pravice v izpodbijani odločbi določil 30. 11. 2015, pri čemer je odločitev oprl na datum rojstva tožnice, to je 23. 12. 1997, in določbi tretjega odstavka 21.b člena ZJSRS ter četrtega odstavka 21.d člena tega zakona.

7. Po 21. a členu ZJSRS ima pravico do nadomestila preživnine otrok: - ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje, - ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, - ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako določeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti, - ki še ni star 18 let. 8. Po tretjem odstavku 21.b člena ZJSRS pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju.

9. Po prvem odstavku 21.d člena ZJSRS znaša višina nadomestila preživnine: - za otroka do 6. leta starosti 10.000 tolarjev, - za otroka od 6. do 14. leta starosti 11.000 tolarjev, - za otroka nad 14. letom starosti 13.000 tolarjev. Po četrtem odstavku tega člena pa je starostni pogoj iz prvega odstavka izpolnjen v mesecu, v katerem otrok dopolni starost iz prvega odstavka.

10. Iz citiranih določb 21.a člena (četrte alineje) in tretjega odstavka 21.b člena ZJSRS po mnenju sodišča izhaja, da pravica do nadomestila preživnine pripada otroku (ob izpolnjenih ostalih pogojev iz prve do tretje alineje 21.a člena ZJSRS), dokler ne dopolni 18 let starosti. Da bi glede na četrti odstavek 21.d člena ZJSRS bilo treba navedeni določbi četrte alineje 21.a člena in tretjega odstavka 21.b člena ZJSRS razlagati drugače, se sodišče z organom ne strinja. Predvsem je citirani določbi četrte alineje 21.a člena ZJSRS in tretjega odstavka 21.b člena tega zakona mogoče razlagati (pravilno), da pravica do nadomestila preživnine traja do dopolnitve starosti 18 let in da pred datumom dopolnitve te starosti ne more prenehati (jezikovna, logična, sistematična, namenska razlaga), brez podpore v drugi določbi ZJSRS. Poleg tega na uporabo določbe 21.d člena ZJSRS pri ugotavljanju datuma prenehanja pravice do nadomestila zaradi dopolnitve starosti 18 let nobena določba ZJSRS ne odkazuje. Sicer pa v zvezi z določbo četrtega odstavka 21.d člena ZJSRS sodišče še ugotavlja, kot podrobneje razloži v naslednji točki, da je namenjena jasnejši opredelitvi obdobij otrokove starosti, v katerih otroku pripada različno visoko nadomestilo, vendar že ta namen z njo ni dosežen.

11. V prvem odstavku 21.d člena ZJSRS je določena višina preživnine, ki otroku v posameznem starostnem obdobju pripada (do 6. leta, od 6. do 14. leta in nad 14. letom starosti); že razlaga te določbe v povezavi z določbo četrtega odstavka tega člena (da je starostni pogoj iz prvega odstavka izpolnjen v mesecu, v katerem otrok dopolni starost iz prvega odstavka) je namreč problematična, saj z določbo četrtega odstavka jasnost in določnost določbe prvega odstavka ni dosežena, čeprav je bil to njen namen (namreč višina nadomestila se določa po obdobjih, ki so glede na tam navedeno starost otroka opredeljena različno: od, do, nad, to pa vodi do nekonsistentnih razlag, da nadomestilo 10.000 tolarjev pripada otroku še v mesecu, ko doseže starost 6 let, in da mu v tem mesecu že pripada nadomestilo v višini 11.000 tolarjev itd.).

12. Po presoji sodišča tako ni mogoče zagovarjati stališča organov, da je o prenehanju pravice do nadomestila preživnine zaradi dosežene starosti 18 let treba odločiti ob uporabi tretjega odstavka 21.b člena ZJSRS ter četrtega odstavka 21.d člena tega zakona in ob njuni razlagi, da pravica preneha v mesecu pred mesecem, v katerem otrok dopolni starost 18 let, saj gre pri tem za nepravilno razlago zakona. Pri tem sodišče še dodaja, da na prenehanje pravice do nadomestila preživnine v nobenem primeru tudi ne more vplivati samo dejansko izplačevanje nadomestila preživnine (četrti odstavek 21.c člena ZJSRS).

13. Ker je sodišče ugotovilo, da je bil v postopku za izdajo izpodbijane odločbe kršen zakon, je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo po noveli ZJSRS-G stvarno pristojnemu organu v ponovni postopek.