- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 813/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.813.2018 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna vprašanja v zvezi z dednopravnim statusom pritožnika.Ali ima pritožnik pravico do pritožbe v zapuščinskem postopku, glede na to, da je bil razglašen za dedno nevrednega?
- Uveljavljanje pravic iz zapuščine.Ali pritožnik lahko uveljavlja zahtevke za povrnitev škode in izločitev premoženja iz zapuščine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Med druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine v smislu 175. člena ZD, štejejo zlasti tiste osebe, ki uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja (v širšem pomenu besede), na primer tisti, ki skrbijo za izpolnitev nalogov in vse tiste osebe, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo pritožbo A. A. zoper sklep o dedovanju opr. št. D 449/2014 z dne 20. 4. 2017. 2. A. A. v pritožbi proti temu sklepu očita sodišču, da je njemu in otrokom s sojenjem naredilo nepopravljivo škodo. V zapuščinski zadevi se je postavilo na stran skrbnice otrok in ga nepošteno okradlo za lastnino, katero je v zakon prinesel iz prve zveze. Skrbniki so pri prodaji avta ravnali negospodarno in škodljivo za otroke. Zahteva, da se mu vrne zlato verižico, ker je zanj neprecenljive vrednosti. Meni, da je sklep o dedovanju nezakonit, ker je bilo dedovano premoženje, katero je bilo skupna last zakoncev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno izhajalo iz določbe 175. člena Zakona o dedovanju (ZD), po kateri se za stranke v smislu določb ZD štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo pravico iz zapuščine. Pritožnik bi bil kot zakonec B. B. njen zakoniti dedič, a ker je bilo s pravnomočnim sklepom zapuščinskega sodišča D 449/2014 z dne 20. 4. 2016 odločeno, da je dedno nevreden, po njej ne more dedovati kot dedič (126. člen ZD). Prav tako ni volilojemnik, niti oseba, ki bi mu pripadala kakšna pravica iz zapuščine. Med druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine v smislu 175. člena ZD, štejejo zlasti tiste osebe, ki uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja (v širšem pomenu besede), na primer tisti, ki skrbijo za izpolnitev nalogov in vse tiste osebe, ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja (po 32. in 128. členu ZD)1. Pritožnikova zahteva do zapuščine pa očitno meri na povrnitev škode zaradi negospodarnega ravnanja pri prodaji osebnega vozila in na izločitev nakita (zlate verižice) iz zapuščinskega premoženja, kar ni zahtevek, ki bi imel dednopravno podlago in tudi ne gre za uveljavljanje pravic do zapustnikovega premoženja, o kateri se odloča v zapuščinskem postopku. Pritožniku zato ni mogoče priznati položaja stranke v zapuščinskem postopku po pokojni B. B. in posledično tudi ne pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju.
5. Sodišče prve stopnje je zato pritožbo A. A. pravilno zavrglo na podlagi določbe 343. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD, ker njegova pritožba ni dovoljena. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 Dr. Vesna Rijavec, Dedovanje, Procesna ureditev, stran 88 in 89.