Jedro

Ker je nasprotni udeleženec predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagateljice in mesečno preživnino za mladoletni hčerki udeležencev A. A. in B. B., ki je bila določena s sodno poravnavo z dne 19. 6. 2018 in je po zadnji valorizaciji znašala 166,34 EUR za vsako, zvišalo, in sicer tako, da je nasprotni udeleženec dolžan prispevati za A. A. za čas od 1. 1. 2023 do 31. 10. 2023 210,00 EUR, od 1. 11. 2023 dalje pa 222,00 EUR (I. točka izreka) in za B. B. za čas od 1. 1. 2023 do 31. 10. 2023 175,00 EUR, od 1. 11. 2023 dalje pa 188,00 EUR (II. točka izreka), ter nasprotnemu udeležencu naložilo še, da je dolžan prispevati polovico stroškov za valeto B. B. in polovico zdravstvenih stroškov oziroma pripomočkov za obe hčerki, ki jih ne bi krilo zdravstveno zavarovanje (III. točka izreka). Kar je predlagateljica predlagala več ali drugače, je zavrnilo (IV. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in v izpodbijanem delu (tj. v točkah I., II. in III. izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje je nasprotni udeleženec pri Vrhovnem sodišču vložil laično vlogo, poimenovano "Zahteva za varstvo zakonitosti". V njej sodišču druge stopnje v zvezi s presojo o stroških inštrukcij očita pristranskost, zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Pojasnjuje, da gre za hipotetične oziroma izredne in ne nujne stroške, ki niso skladni z naravo preživnine. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na sporne stroške inštrukcij ter vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču druge stopnje v ponovno odločanje.

4.Pravnomočne sodne odločbe je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka ter o njem odloča Vrhovno sodišče, je revizija. Revizijo se lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je tudi edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče. Vlogo nasprotnega udeleženca je zato Vrhovno sodišče obravnavalo po pravilih o revizijskem postopku kot predlog za dopustitev revizije.

5.Predlog ni dovoljen.

6.Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Nasprotni udeleženec sam vlaga predlog, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS II DoR 299/2023 z dne 4. 10. 2023 in II DoR 342/2022 z dne 5. 10. 2022.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 86/3, 86/4, 367č

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.