Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
14. 10. 2002
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 1. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 245/2000 z dne 31. 1. 2002 se zavrže.
Pritožnik v kazenskem postopku, v katerem je nastopal kot oškodovanec kot tožilec, ni uspel. Zato mu je sodišče z izpodbijanim prvostopenjskim sklepom, navedenim v izreku tega sklepa, v plačilo naložilo stroške odvetnice, ki je zagovarjala obdolženko. Z izpodbijanim sklepom naj bi bile podane kršitve 14., 22., 23., 25., 26., 33., 34. in 67. člena Ustave. Po navedbah pritožnika naj bi sodišče kršilo tudi določbi 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP), saj naj bi bilo sodišču znano, da sodnice, ki je zlorabila sodniški položaj in oškodovala pritožnika, ni preganjalo. Pritožnik od Ustavnega sodišča zahteva, naj ugotovi vse zatrjevane kršitve človekovih pravic, razveljavi izpodbijani sklep in prekine vse "zlorabe uradnih položajev in zarote proti njemu in njegovi družini."
Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma sme Ustavno sodišče odločati pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi lahko z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).
Ustavna pritožba ni dopustna, ker ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev. Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija prvostopenjski sklep, zoper katerega je dopustno vložiti pritožbo kot redno pravno sredstvo. Pritožnik pa ni izkazal, da bi pritožbo vložil in da bi pristojno sodišče o njej odločilo. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.
Ker ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.
Glede na pritožnikove navedbe v ustavni pritožbi mu je treba pojasniti, da so pristojnosti Ustavnega sodišča določene v 160. členu Ustave in v 21. členu ZUstS. Ustavno sodišče namreč ni redno sodišče, ki bi ugotavljalo, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje ali ne. Zato tega, kar predlaga oziroma zahteva pritožnik, tudi ne more storiti. Za to ima pritožnik na voljo ustrezne sodne postopke, tako kazenske kot civilne.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata dr. Zvonko Fišer