Jedro

Nosilni razlog za odločitev v izpodbijanem delu sodbe sodišča prve stopnje je bila pomanjkljiva trditvena podlaga tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožeča stranka ni specificirala vsebine domnevno opravljenih storitev. Te presoje tožeča stranka v pritožbi ni uspela izpodbiti. Trditev, da domnevne storitve naj ne bi bile zavrnjene oziroma da naj bi bile potrjene, ne more biti predmet preizkusa, če iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, katere konkretno bi naj te storitve sploh bile.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 201,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 4. 2022 (I. točka izreka), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da tožeča stranka nosi 88 %, tožena stranka pa 12 % stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Zoper II. in III. točko izreka se je iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega dela sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku tudi v izpodbijanem delu, s stroškovno posledico.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v (gospodarskih) sporih majhne vrednosti. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Nosilni razlog za odločitev v izpodbijanem delu sodbe sodišča prve stopnje je bila pomanjkljiva trditvena podlaga tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožeča stranka ni specificirala vsebine domnevno opravljenih storitev. Te presoje tožeča stranka v pritožbi ni uspela izpodbiti. Trditev, da domnevne storitve naj ne bi bile zavrnjene oziroma da naj bi bile potrjene, ne more biti predmet preizkusa, če iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, katere konkretno bi naj te storitve sploh bile. Posledično, kot je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo, od tožene stranke niti ni bilo mogoče zahtevati, da bi se do okoliščin potrditve/zavrnitve opravljenih storitev še konkretneje opredelila. Na podlagi navedenega višje sodišče soglaša z odločitvijo v izpodbijanem delu sodbe.

7. Zoper odločitev o deležu povrnitve stroškov postopka se je tožeča stranka pritožila le v posledici očitane napačne odločitve o glavni terjatvi, zato višje sodišče glede na pravilnost odločitve v tem delu soglaša tudi z odločitvijo o stroških.

8. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Nobena stranka ni priglasila stroškov pritožbenega postopka, zato je odločitev o stroških pritožbenega postopka odpadla.