Jedro

Pri podrejenem tožbenem zahtevku ne gre le za tožbo na ugotovitev prenehanja pravice, temveč tudi za izbrisno tožbo po 243.čl. ZZK-1, saj predlagateljica – tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Podrejeni tožbeni zahtevek je res postavljen za primer, če bo primarni zavrnjen, uveljavljanje podrejenega zahtevka pa povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se pravilno glasi: „Pri nepremičnini s parc. št. 1253, k.o. P., vpisani v vl. št. 3617, last Kmetijske zadruge A., z.o.o. , do celote (1/1) in pri nepremičnini s parc. št. 1252/1 k.o. P., vpisani v vl. št. 2920, last Kmetijske zadruge A., z.o.o. , do celote (1/1), se dovoli zaznamba izbrisne tožbe, vložene pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. Pg 1 v korist osebe: Občina.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga za vpis zaznambe izbrisne tožbe .“

Obrazložitev

Pregled spisovnega gradiva pokaže, da je Občina predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe po 245.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) pri nepremičninah s parc. št. 1253, vpisani v vložku št. 3617 k.o. P. in parc. št. 1251/1, vpisani v vložku št. 2920 k.o. P. V predlogu je navedla, da prilaga potrdilo o vložitvi izbrisne tožbe, iz priloženega potrdila Okrožnega sodišča v Kopru (priloga A1) pa izhaja, da gre za tožbo zaradi ničnosti pogodbe. Sodišče prve stopnje je predlagateljico pozvalo, da predlog dopolni tako, da predloži tožbo zaradi ničnosti pogodbe oziroma izbrisno tožbo. Predlagateljica je predložila tožbo, ki jo je vložila zoper Kmetijsko zadrugo A., in s katero je zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe, sklenjene med prednikoma pravdnih strank dne 8.1.1969, in je Občina lastnica nepremičnin, tožena stranka pa mora izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice nanjo, in izročitev nepremičnin v posest. Predložila je še razširitev tožbe z dne 4.9.2008, s katero je postavila podrejeni zahtevek, s katerim je uveljavljala ugotovitev ničnosti zgoraj navedene pogodbe in neveljavnost vknjižbe v korist KZ A., zato se izbriše iz zemljiške knjige in se vpiše lastninska pravica na Občino.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog. Iz razlogov sklepa izhaja, da ga je presojalo kot predlog za zaznambo spora in ga je zavrnilo, ker tožba zaradi ničnosti ni takšna tožba, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, saj gre pri omenjenem načinu pridobitve lastninske pravice za izvedeni način pridobitve.

Proti sklepu se pritožuje predlagateljica in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odločitev spremeni tako, da predlogu ugodi oziroma zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. V pritožbi navaja, da je sodišče odločalo mimo zahtevka, saj je predlagateljica predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe, sodišče pa je zavrnilo predlog za zaznambo spora in je s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka.

Sodišče je napačno ugotovilo dejansko stanje. Predlagateljica je v tožbi kot tožnica zahtevala, da se ugotovi, da je nična pogodba z dne 8.1.1969, sklenjena med pravdnima strankama, zaradi česar je vknjižba lastninske pravice pri parcelah št. 1253 in 1252/1, obe k.o. P., v korist KZ A. brez materialne podlage in se jo izbriše ter vpiše lastninska pravica na predlagateljico (razširitev tožbe z dne 4.9.2008). Ne gre torej le za ugotovitev ničnosti pogodbe, temveč za t.i. izbrisno tožbo, vpis zaznambe izbrisne tožbe pa ureja 245. čl. ZZK-1. Pritožba je utemeljena.

Predlagateljica v pritožbi pravilno opozarja, da je predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe in je po pozivu sodišča prve stopnje predložila tožbo in razširitev tožbe. S tožbo je uveljavljala ničnost pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s podrejenim zahtevkom pa prav tako ničnost pogodbe in kot posledico ničnosti vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Pri podrejenem tožbenem zahtevku torej ne gre le za tožbo na ugotovitev prenehanja pravice, temveč tudi za izbrisno tožbo po 243.čl. ZZK-1, saj predlagateljica – tožnica zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Podrejeni tožbeni zahtevek je res postavljen za primer, če bo primarni zavrnjen, uveljavljanje podrejenega zahtevka pa povzroči vse materialnopravne učinke vložitve tožbe.

Predlagateljica je predlagala vpis zaznambe izbrisne tožbe in je predlog dopolnila z njeno predložitvijo. Sodišče prve stopnje je predlog materialnopravno zmotno obravnavalo kot predlog za zaznambo spora namesto pravilno kot zaznambo izbrisne tožbe, ki se po izrecni določbi čl. 245/1 ZZK-1 zaznamuje v zemljiški knjigi. V predmetni zadevi so po presoji pritožbenega sodišča podani pogoji za zaznambo izbrisne tožbe, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pri že navedenih nepremičninah dovolilo zaznambe izbrisne tožbe (tretja točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1) in hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve predloga za vpis zaznambe izbrisne tožbe (četrta točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).