2. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Franca Makovca ml. iz Svetega Jurija ob Ščavnici, Vladimirja Novaka iz Ljutomerja in Ivana Kranerja iz Gornje Radgone na seji dne 2. decembra 2004

sklenilo:

Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 116. člena ter drugega in četrtega odstavka 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98, 61/2000, 21/02 in 67/02) se zavržejo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik Makovec Franc ml. izpodbija drugi in četrti odstavek 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP) ter tretji odstavek 116. člena ZVCP. Meni, da se z izpodbijanimi določbami zlorablja psihofizična sposobnost voznika z namenom priznanja krivde, ker se šteje podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti za priznanje krivde. Pri večji količini alkohola podpis naj ne bi bil smiseln, saj tedaj posameznik ni več sposoben oporekati rezultatu. Preizkušanec mora po mnenju pritožnika sprejeti odločitev, za katero mu je lahko kmalu po podpisu zapisnika žal ali pa mu je žal tedaj, ko se strezni. Zatrjuje neskladje z 29. členom Ustave.

2.Pobudnik Vladimir Novak izpodbija drugi odstavek 120. člena ZVCP. Zatrjuje, da je izpodbijana določba v nasprotju z 2. členom Ustave. Pobudnik navaja, da je domneva, ki izhaja iz izpodbijane določbe ... "da lahko oseba pod vplivom alkohola s svojim podpisom verodostojno potrdi količino in se zaveda pravnih posledic svojih dejanj, čeprav se zaradi opitosti v prostoru ne zna orientirati in nasploh ne more prevzemati nikakršnih odgovornosti ...", krivična. Po mnenju pobudnika podpis pijanega človeka ni pravno veljaven, zato tudi zapisnik, ki ga podpiše takšen voznik, nima pravne veljave.

3.Pobudnik Ivan Kraner prav tako izpodbija drugi odstavek 120. člena ZVCP. Vsebina zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti naj bi bila sporna predvsem v tistem delu, v katerem od preizkušanca zahteva, naj se izjavi o tem, ali se z rezultatom preizkusa strinja ali ne, saj alkoskop ni merilna naprava, temveč zgolj indikator. Opita oseba naj se vseh svojih dejanj ne bi mogla zavedati. Zatrjuje neskladje z 2. členom Ustave.

B.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten, obstajati pa mora ves čas postopka pred Ustavnim sodiščem. Morebitna ugoditev pobudi mora privesti do izboljšanja pobudnikovega položaja.

5.Pobudnika Franc Makovec ml. in Vladimir Novak utemeljujeta pravni interes s pravnomočno odločbo o prekršku Sodnika za prekrške Gornja Radgona, zoper kateri nista vložila ustavne pritožbe. Pobudnik Ivan Kraner utemeljuje svoj pravni interes s pravnomočno odločbo o prekršku Sodnika za prekrške Gornja Radgona. Ustavno sodišče je o njegovi ustavni pritožbi odločilo še preden je vložil ustavno pobudo ter s sklepom Up- 36/04 z dne 9. 3. 2004 njegove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Razveljavitev zakona začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Po 44. členu ZUstS pa se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, o katerih je bilo pravnomočno odločeno.

Zato bi se pravni položaji pobudnikov z morebitno razveljavitvijo zakona izboljšali le, če njihovi postopki še ne bi bili pravnomočno končani oziroma če bi imeli pobudniki vloženo ustavno pritožbo zoper posamični akt, ki bi temeljil na razveljavljeni zakonski določbi. Postopki v primerih pobudnikov so pravnomočno končani, prav tako pa pobudniki nimajo odprtih postopkov z ustavnimi pritožbami. Zato pobudniki niso izkazali pravnega interesa za izpodbijanje navedenih določb ZVCP in je Ustavno sodišče njihove pobude zavrglo.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj