Up-316/97

23. 6. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. G. iz V. na seji senata dne 23. junija 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. G. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 330/97 z dne 18. 9. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper prvostopno sodbo, s katero je sodišče razvezalo zakonsko zvezo, otroka dodelilo v varstvo in vzgojo materi, pritožniku pa naložilo plačilo 20 000 tolarjev mesečno preživnine, in zoper drugostopno sodbo, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopno odločitev. Pritožnik v ustavni pritožbi sprašuje: kako lahko sodišče dne 20. 12. 1995 razpiše glavno obravnavo o tožbi, ki jo je prejelo 22. 12. 1995; kako lahko sodišče apriori dodeli otroka ženi v neprimerno okolje, negira ženine izjave, da je dober oče, in ga razglasi za malodane doživljenjsko neprimernega; kako lahko sodišče od 20. 12. 1995 do 4. 7. 1997 priznava bivališče, če je bilo to urejeno 4. 7. 1997; kako lahko sodišče apriori, ker gre za žensko, iznese le dokaze nasprotne stranke; kako lahko sodišče prisodi 20 000 tolarjev preživnine, če je tožnica zahtevala le 10 000. Pritožnik zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena, 22. člena in 53. člena Ustave, sodišču pa očita tudi pristranskost. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi in zadevo vrne v novo odločanje drugemu senatu.

2.Vrhovno sodišče je v izpodbijani sodbi izhajalo s stališča, da mora odločitev o dodelitvi otrok temeljiti na presoji okoliščin, pomembnih za ugotovitev koristi otroka, in da so to tako materialne razmere, v katerih bo otrok živel, kot tudi sposobnost staršev, da otroku nudita normalne (najboljše) pogoje za zdrav čustveni razvoj. Ugotovilo je, da so glede materialnih pogojev razmere pri obeh starših približno enake, in dodalo, da naknadna ureditev prebivališča za izpodbijano odločitev ni pomembna. Poudarilo je, da otrokova korist vključuje tudi primerno vzgojo v odnosu do roditelja, pri katerem otrok ne živi, in da se je v tem pogledu pritožnik predstavil s stališča zaščite lastnih in ne otrokovih interesov. Zato je Vrhovno sodišče pritrdilo utemeljenosti odločitev nižjih sodišč. Z obrazložitvijo, da so starši dolžni svojim otrokom zagotoviti življenjske pogoje v skladu s svojimi sposobnostmi in gmotnim položajem in da je bila višina otrokovih potreb na prvih dveh stopnjah pravilno ugotovljena, je zavrnilo tudi pritožnikov očitek glede višine preživnine.

3.Zatrjevane kršitve ustavnih pravic iz izpodbijane sodbe ne izhajajo. Že iz povzetka obrazložitve izpodbijane sodbe, predstavljenega v prejšnji točki, izhaja, da pritožnikova trditev, da je sodišče upoštevalo zgolj okoliščine na strani matere in da je odreklo verodostojnost materini izjavi, da je dober oče, ne drži. Katerih dokazov sodišče ni izvedlo, pritožnik v ustavni pritožbi ni navedel. Prav tako ni izkazal trditev, ki se nanašajo na razpis glavne obravnave, niti ni razvidno, v čem naj bi bila podana kršitev ustavne pravice. Z vidika ustavnosodne presoje tudi ni sporno stališče sodišča, da formalna ureditev prebivališča za odločitev o dodelitvi otrok ni pomembna. Enako velja za odločitev, s katero je sodišče dosodilo višjo preživnino od zahtevane. Kot je navedlo že Vrhovno sodišče, je pri presoji o višini preživnine odločilna otrokova korist, ne pa postavljeni zahtevek.

4.Ker za zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude