Jedro

Strošek vloge glede na cenik pomeni pošiljanje po e-pošti za en dokument 0,75 EUR. Torej v tem primeru ne gre za stroške fotokopij in tiskanja, pač pa za strošek opravila upnikovega zaposlenega. Za takšno priznanje nagrade pa ni v zakonu podlage. Upnik kot zavarovalnica ne more enostransko določiti tarife za delo njegovih zaposlenih, ki bi bila zavezujoča v sodnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo zahtevo upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 20. 1. 2022. Ugotovilo je, da je upnik z vlogo z dne 20. 1. 2022 delno umaknil predlog za izvršbo zaradi delnega plačila ter zahteval povrnitev stroškov. Vloge, glede na vsebino in obseg, ni štelo za obrazloženo. Upnik zgolj navaja, da je dolžnik 20. 1. 2022 poravnal terjatev 1.026,25 EUR. S tem plačilom je poravnal že skoraj celotno terjatev, upnik pa ni napravil obračuna niti ni navedel koliko mora dolžnik še poravnati.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je temeljni kriterij za presojo, ali je upnikova zahteva za povrnitev izvršilnih stroškov upravičena, njihova potrebnost za postopek izvršbe in ne ali gre za obrazloženo vlogo, kar je arbitrarno presojalo sodišče prve stopnje. Obrazloženost vloge kot pogoj za odmero upnikovih materialnih stroškov ne more biti predmet presoje pri zahtevi za povrnitev stroškov, temveč morebiti pri presoji upravičenosti do nagrade pooblaščencu odvetniku po določbah Odvetniške tarife. Načelo vestnosti in poštenja nalaga upniku, da sodišče obvesti, da je terjatev delno ali v celoti poplačana, sploh, ko gre za poplačilo izven izvršilnega postopka. Odločitev je v nasprotju z enotno sodno prakso, da v primeru prostovoljnega plačila dolžnika predstavlja upnikov delni umik predloga za izvršbo vlogo, katere stroški so potrebni za izvršbo, saj preprečuje veriženje nadaljnjih vlog strank in s tem povezane stroške (sklepa VSL I Ip 1345/2020, I Ip 1713/2020).

3. Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik sicer utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo obrazloženost njegove vloge z delnim umikom predloga za izvršbo. To je stvar presoje nagrade odvetnikov. Vendar pred tem mora sodišče presoditi, ali je bila vloga potrebna za izvršbo, saj je od tega odvisno ali so bili stroški zanjo potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. V tem primeru je šlo za delno plačilo dolžnika izven izvršilnega postopka, ne znotraj tega. Tedaj je upnikova vloga z delnim umikom predloga potrebna in stroški zanjo so potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ1. S tem se tudi preprečuje možnost nasprotne izvršbe zaradi morebitnega dvojnega plačila, enkrat v izvršbi, drugič zunaj nje. Vendar je kljub temu odločitev sodišča prve stopnje pravilna, čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov.

6. Upnik – zavarovalnica je v vlogi priglasil stroške za vlogo 0,75 EUR in administrativne stroške 2,15 EUR ter zapisal, da so stroški fotokopij, tiskanja in administrativni stroški obračunani skladno z njegovim javno objavljenim cenikom storitev ter navedel povezavo v spletu. V tem ceniku so navedeni stroški administrativnih storitev 2,15 EUR, vendar kaj konkretno zajemajo ni mogoče ugotoviti. Takšna priglasitev je nespecificirana, pavšalna, zato jih sodišče ne more priznati2. Strošek vloge pa glede na cenik pomeni pošiljanje po e-pošti za en dokument 0,75 EUR. Torej v tem primeru ne gre za stroške fotokopij in tiskanja, pač pa za strošek opravila upnikovega zaposlenega. Za takšno priznanje nagrade pa ni v zakonu podlage. Upnik kot zavarovalnica ne more enostransko določiti tarife za delo njegovih zaposlenih, ki bi bila zavezujoča v sodnem postopku. Samo če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi, kar določa drugi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Za ta primer pa ne gre v tej zadevi.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Sklepa VSL, na katera se sklicuje upnik. Dodatno še sklep VSL I Ip 714/2018. 2 Sklepa VSL II Ip 1053/2014, VSC I Ip 170/2014.