Jedro

Če stranki naslov priče oziroma ime in priimek priče nista znana, mora ob postavljenem dokazu predlagati, naj poizvedbe o tem naredi sodišče. V členu 464/1 OZ je določeno, kakšna mora biti vsebina obvestila o napaki, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost in prodajalca obvestil, če je pravočasno po pošti poslal prodajalcu s priporočeno pošiljko, telegramom ali na kak drug zanesljiv način obvestilo o napaki, to pa je prispelo z zamudo ali če ga prodajalec sploh ni prejel. V tem členu je torej določeno le, v katerem primeru se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost pravočasno, ne pa, da mora kupec obvestilo o napaki poslati v pisni obliki. Pisna oblika ni predpisana, možna je ustna oblika, je pa težje dokazljiva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški pritožbenega postopka toženca se pridržijo za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da v roku petnajst dni tožniku plača 926,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.460,52 EUR od 2.3.2005 do 15.5.2006, od zneska 625,94 EUR od 16.5.2006 dalje in od zneska 300,45 EUR od 2.3.2005 dalje ter mu povrne 443,83 EUR stroškov pravdnega postopka v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan od izteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Ugotovilo je, da je toženec tožniku dolžan še 625,94 EUR za avtomobil znamke Volkswagen Golf 1,8, ki ga je od njega kupil, da mu dolguje zakonske zamudne obresti za čas od 2.3.2005 do 15.5.2006 od zneska 1.460,52 EUR zaradi zamude pri plačilu tega zneska ter 300,45 EUR, ki mu jih je tožnik posodil za letalsko vozovnico. Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pritožil toženec. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo spremeni ter zavrne tožbeni zahtevek oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Navaja, da sodišče iz neznanega razloga ni zaslišalo priče U. G. Zaslišati pa bi ga moralo glede na navedbe, da toženec ni kupil vozila, na kar kažejo tudi podatki v spisu. Poleg tega bi ta priča vedela povedati o vrednosti vozila in vseh njegovih napakah, ter da vozilo ni bilo vredno več kot 400.000,00 SIT. Ob predaji vozila je bilo treba, da je bilo vozilo sploh vozno, odpraviti napake v višini 75.000,00 SIT, za kar je bil tudi namenjen znesek 72.000,00 SIT, ki jih je tožnik izročil tožencu, ki je napake pravočasno grajal in zahteval zmanjšanje kupnine. Prav tako sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlagane priče A. K., ki je avtomobil videl in bi vedel povedati, kakšen je bil in na kakšen način je toženec grajal napake tožniku. Vedel pa bi povedati tudi o tem, da je moral toženec avto popraviti, da je zato od toženca prejel 72.000,00 SIT ter pojasnil, zakaj je toženec tožniku rekel, da potrebuje denar za obisk v Nemčiji. Da je bil to denar, ki ga je za popravilo vozila porabil toženec, bi potrdil tudi predlagani predstavnik A... d.o.o., ki ga sodišče prav tako ni zaslišalo. Tožencu ime in priimek te priče nista znana, sodišče pa je tisto, ki bi v zvezi s tem lahko pridobilo ustrezne podatke. Dejansko stanje tako ni pravilno ugotovljeno, ni jasno, zakaj sodišče ni zaslišalo pomembnih prič A. K., D. K., U. G. in predstavnika A... d.o.o., poleg tega pa je prišlo tudi do kršitev določil samega postopka in napačne uporabe materialnega prava.

Na vročeno pritožbo tožnik ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listinske dokaze v spisu ter zaslišalo tožnika in toženca. Zapisalo je, da ostalih predlaganih dokazov ni upoštevalo, ker so za pravdo nepomembni. Sodišče dejansko ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, med drugim ni zaslišalo predlaganih prič A. K., D. K., U. G. in predstavnika A... d.o.o.. Sodišče prve stopnje je na naroku 20.3.2008 tožencu naložilo, da v roku osmih dni sporoči naslov priče D. K. ter ime in priimek delavca A... d.o.o. ter ga opozorilo, da se v nasprotnem primeru ta dva dokaza ne bosta izvajala. Ker toženec v roku osmih dni ni ravnal tako, kot mu je naložilo sodišče, je sodišče na naroku 18.9.2008 sprejelo sklep, da se navedena dokaza ne bosta izvajala. Ta dva dokaza je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. Če stranki naslov priče oziroma ime in priimek priče nista znana, mora ob postavljenem dokazu predlagati, naj poizvedbe o tem naredi sodišče, tega pa toženec ni storil. Sodišče prve stopnje je nato sprejelo še sklep, da se tudi dokaza z zaslišanjem prič A. K. in U. G. ne bosta izvajala, kar pa bo sodišče obrazložilo v sodbi. Sodišče pa je v sodbi zgolj zapisalo, da ostalih (ne izvedenih) dokazov ni upoštevalo, ker so za predmetno pravdo nepomembni. Zakaj so nepomembni pa ni pojasnilo. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; glavna obravnava je bila končana 18.9.2008). Odločitve sodišča se v tem delu namreč ne da preizkusiti. Sodbo sodišča prve stopnje je bilo zato treba na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Sodišče prve stopnje pa je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bi moral toženec na podlagi prvega odstavka 462. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s celotnim 464. členom OZ tožnika o napaki obvestiti v pisni obliki z natančnim opisom napak ter mu to v roku osmih dni poslati priporočeno po pošti. V 1. členu 464. člena OZ je določeno, kakšna mora biti vsebina obvestila o napaki, v drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost in prodajalca obvestil, če je pravočasno po pošti poslal prodajalcu s priporočeno pošiljko, telegramom ali na kak drug zanesljiv način obvestilo o napaki, to pa je prispelo z zamudo ali če ga prodajalec sploh ni prejel. V tem členu je torej določeno le, v katerem primeru se šteje, da je kupec izpolnil svojo obveznost pravočasno, ne pa, da mora kupec obvestilo o napaki poslati v pisni obliki. Pisna oblika ni predpisana, možna je ustna oblika, je pa težje dokazljiva (tako tudi komentar 464. člena OZ; tretja knjiga, GV, Ljubljana 2004, Nina Plavšak, stran 154). Zaradi napačne uporabe materialnega prava je zato tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje vse navedeno upošteva in o zahtevku ponovno odloči. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnika temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.