7. 12. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Zvonka Kržišnika, Velenje, na seji 7. decembra 2016

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 797/2015 z dne 12. 5. 2015 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Radovljici št. I 19/2011 z dne 18. 2. 2015 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper dopis Varuha človekovih pravic št. 6.4-206/2015- 5-HO z dne 23. 11. 2015 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14 in 54/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je predlog pritožnika za odpravo nepravilnosti in njegovo zahtevo za odločitev o obračunu izvršitelja zavrnilo, ustavilo izvršbo in razveljavilo rubež premičnin, ki jih je izvršitelj zarubil 25. 5. 2011. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zoper zavrnilni del sklepa sodišča prve stopnje zavrnilo, njegovo pritožbo zoper odločitev o ustavitvi izvršbe pa zavrglo. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da sta sodišči z izpodbijanima odločitvama kršili 23., 25., 33. in 67. člen Ustave ter 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Meni, da bi sodišče moralo odpraviti nepravilnosti izvršitelja v zvezi z neizvedbo prve javne dražbe ne glede na to, da je dolg že poravnal. Ker vrednost spornega predmeta ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek, pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj izjemoma odloči o ustavni pritožbi ter razveljavi izpodbijana akta in odgovor Varuha človekovih pravic št. 6.4-206/2015-5-HO z dne 23. 11. 2015.

2.Pritožnik je zoper navedeni sodni odločbi vložil ustavno pritožbo tudi v imenu Barbare Mikeš. Zatrjuje, da ji izpodbijana odločitev kot stranki izvršilnega postopka ni bila vročena. Kršene naj bi ji bile človekove pravice iz 14., 22., 33. in 67. člena Ustave.

3.Pritožnik hkrati vlaga tudi pobudo, s katero izpodbija Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pobudo vlaga tudi v imenu Barbare Mikeš. Pobudnik zatrjuje, da je izpodbijani zakon v neskladju z 2., 14., 22., 33. in 67. členom Ustave, ker naj ne bi določal ukrepov za neizvedbo prve javne dražbe zarubljenih stvari. Predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi protiustavnost izpodbijanega zakona in določi šestmesečni rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti.

4.Za ustavni pritožbi in pobudi, ki sta vloženi v imenu Barbare Mikeš, pritožnik oziroma pobudnik ni predložil posebnega pooblastila za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem. Zato ga je Ustavno sodišče pozvalo, naj predloži ustrezni pooblastili. Opozorilo ga je na posledice, če ju v danem roku ne bo predložil. Pritožnik teh pooblastil ni predložil.

B.

5.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper izpodbijano odločitev, izdano v izvršilnem postopku, v delu, ki se nanaša na pritožnika, zavrglo, ker je prepozna. V delu, v katerem pritožnik ustavno pritožbo vlaga v imenu Barbare Mikeš in v zvezi s tem zatrjuje, da so ji bile zaradi nevročitve izpodbijane odločitve kršene človekove pravice, pa jo je zavrglo, ker je ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba (1. točka izreka). Ker je bila ustavna pritožba zavržena že iz navedenih razlogov in ne, ker bi bila nedovoljena glede na vrednost terjatve, Ustavnemu sodišču ni bilo treba odločati o pritožnikovemu predlogu za njeno izjemno obravnavo.

6.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo pritožnika, vloženo zoper dopis Varuha človekovih pravic, zavrglo, ker ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi (2. točka izreka).

7.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

8.Pobudnik je pobudo vložil v svojem imenu in v imenu Barbare Mikeš, vendar ni, kot je že bilo obrazloženo, predložil pooblastila za zastopanje. Zato je bilo treba šteti, da je vložil pobudo le v svojem imenu in bi zato moral izkazati svoj pravni interes (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-130/15 z dne 19. 11. 2015).

9.Določbe ZIZ o opravi izvršilnih dejanj ne učinkujejo neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnik je v obravnavanem primeru svoj pravni interes utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki pa jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske ureditve. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (3. točka izreka).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prve, četrte in šeste alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, Marko Šorli in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica