Jedro

Akt Stanovanjskega sklada RS, s katerim ni bilo udobreno stanovanjsko posojilo prosilcu, ki se je prijavil na razpis (ker ne izpolnjuje pogoja, da je mlada družina), ni nezakonit, če ne vsebuje vseh elementov, ki jih ZUP za odločbo predpisuje, kolikor ta kršitev nima vpliva na odločitev oz. pravico prosilca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila tožnikovi pritožbi zoper sklep Izvršilnega odbora za porabo sredstev, o odobritvi posojila z dne 17.2.1995 (pravilno: 17.3.1995), ker ne izpolnjuje razpisnega pogoja, da prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje z nakupom stanovanja in tudi ni mlada družina (I/1). Kot mlada družina se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 30 let ne glede na starost otrok oziroma 35 let in še noben otrok ni šoloobvezen.

Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločitev tožene stranke zaradi bistvenih kršitev določil osmega razpisa Stanovanjskega sklada, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sicer res, da točka 1 splošnih določil I. osmega razpisa določa, da so posojila v okviru te točke namenjena mladim družinam, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje in da v okviru sicer nerazumljivih in neživljenjskih določil razpisa ni mlada družina, vendar je iz vlogi priložene dokumentacije jasno razvidno, da je stanovanjski problem svoje družine začasno rešil s preselitvijo k ženinim staršem. Svojega stanovanjskega problema ne rešuje prvič. Prvič ga rešuje le z nakupom novega stanovanja in v tem primeru točka I/2. razpisa "mlada družina" ni več izločilni kriterij. Svoj stanovanjski problem rešuje ponovno in trajno in sicer zaradi spremenjenih družinskih razmer (septembra 1995 pričakuje novega družinskega člana). V svoji vlogi je res, po nasvetu referenta, obkrožil, da stanovanjsko vprašanje rešuje prvič, a le z nakupom novega stanovanja. Iz prilog k vlogi in njegovih navedb pa je očitno, da stanovanjsko vprašanje rešuje ponovno, in sicer zaradi spremenjenih družinskih razmer. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločitev oziroma da sodišče o stvari samo odloči. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri svoji odločitvi in sodišču predlaga, da zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta sodišče ugotavlja, da akt sicer formalno pravno nima vseh elementov, določenih po Zakonu o splošnem upravnem postopku - ZUP (206. in 240. člen), ki se uporablja tudi v teh postopkih (materialni predpis, v tem primeru Stanovanjski zakon, posameznih vprašanj postopka ne ureja oziroma jih ne ureja drugače), vendar je mnenja, da navedene pomanjkljivosti ne pomenijo takih kršitev, ki bi lahko vplivale na samo odločitev v tej stvari oziroma na tožnikovo pravico.

Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91-I in 21/94 - v nadaljevanju - SZ) med ukrepi za spodbujanje gradnje stanovanj določa tudi dajanje posojil za gradnjo stanovanj, in tudi dajanje posojil z ugodno obrestno mero (81. in 79. člen). Pri tem določa, da imajo prednost pri uporabi sredstev med drugim tudi mlade družine (2. odstavek 91. člena). Za določitev podrobnejših pogojev za pridobitev in namene porabe sredstev pa je pooblastil Stanovanjski sklad (1. odstavek 81. člena). Po določbi 5. odstavka 8. člena Pravilnika o porabi sredstev Stanovanjskega sklada RS (Uradni list RS, št. 19/94) se za mlado družino šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in še nobeden otrok ni šoloobvezen.

Glede na podatke v upravnih spisih sodišče nima pomislekov v odločitev organa, da tožnik ne izpolnjuje pogojev razpisa, ker ni mlada družina, ki prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje, za kar se je z vlogo prijavil na osmi razpis za dolgoročno stanovanjsko posojilo. Tudi v tožbi tožnik ne zatrjuje, da ugotovitev tožene stranke, da ne izpolnjuje pogojev mlade družine, ne drži, saj tožnik celo sam temu pritrjuje, sicer z opombo, da so navedena določila razpisa nerazumljiva in neživljenjska. Sodišče k temu pripominja, da določila razpisa temeljijo na zakonito sprejetem predpisu (po sklepu US z dne 14.9.1995, sklad z določbo 5. odstavka 8. člena pravilnika ni prekoračil pooblastila, ki mu ga je dal zakonodajalec). Zato navedeno tožnikovo stališče nima pravne utemeljitve. Sodišče se tudi strinja z navedbo tožene stranke v odgovoru na tožbo, da tožnik v upravnem sporu uveljavlja drugačno podlago za pridobitev posojila, in sicer po 2. točki razpisa, ki se nanaša na prosilce, ki ponovno rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, ker jim je zaradi spremenjenih družinskih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno. Sodišče pri tem opozarja, da v upravnem sporu presoja le zakonitost izpodbijanega akta, torej odloča praviloma na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku. Ker je tožnik, tako kot že v tožbi sam navaja, podatki spisov pa to le potrjujejo, podal vlogo na javno objavljen razpis za pridobitev posojila po 1. alinei 1. točke navedenega razpisa (torej za mlade družine, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje), navedene tožbene navedbe, v upravnem sporu, ne more z uspehom uveljavljati.

V skladu z navedenim je sodišče zavrnilo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).