Jedro

Sodedič je nerazdelno odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti svojega dednega deleža in pasivno legitimiran za nadaljevanje pravdnega postopka, v katerem je bil tožen njegov zapustnik.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da se na predlog tožeče stranke od 3.9.1999 dalje pravdni postopek nadaljuje ter "povabilo dediče", da prevzamejo pravdo.

Proti sklepu je dedinja J. P. vložila pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče k sklepu o nadaljevanju postopka ni priložilo niti sklepa o izvršbi niti sklepa o prekinitvi postopka z dne 11.4.1997. Pritožnici niso znani zahtevki tožeče stranke in ne razlogi, iz katerih je njen oče ugovarjal proti sklepu o izvršbi. Ker torej ne pozna dejanskega stanja, ne vstopa v predmetno pravdo. Poleg tega pa v pritožbi opozarja, da je dedinja M. Š., ki je tudi kot toženka navedena v sklepu o nadaljevanju postopka, umrla leta 1997. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 142.člena Zakona o dedovanju (ZD) je sodedič nerazdelno odgovoren za zapustnikove dolgove, in sicer do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne.

V obravnavanem primeru je zakonita dedinja J. P. podedovala četrtino zapustnikovega premoženja. Tako je pridobila lastninsko pravico do 1/ 4 pri nepremičnini vl. št. 240 k.o. ; prejela v last 95 delnic PID-a Zvon d.d. in 48 delnic PID-a K-las d.d., 2.emisije, razreda A ter četrtino sredstev na tolarski hranilni knjižici zapustnika (glej priloženi spis D 291/96 - pravnomočni sklep istega sodišča z dne 9.4.1998, opr. št. D 291/96-19). To pomeni, da kot pravna naslednica predhodno tožene stranke A. M., odgovarja za plačilo njegove obveznosti tožeči stranki do višine svojega dednega deleža. In ker je po pravnomočnem sklepu o dedovanju dedinja po pokojnem tožencu, je podana njena pasivna legitimacija in mora vstopiti v pr-avdo ne gled na to, ali ji je znano stanje, v katerem kot sotoženka prevzema pravdo. O tožbenem zahtevku in ugovornih razlogih se bo dedinja lahko izjavila v nadaljevanju pravdnega postopka (prvi odstavek 5.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99). Glede na pritožničino zatrjevanje v zvezi smrtjo dedinje M. Š. bo prvostopno sodišče po opravljenih poizvedbah to dejstvo ustrezno upoštevalo, ko bo po pravnomočnosti sklepa nadaljevalo postopek.

Pritožnici je treba pojasniti, da njena nerazdelna odgovornost za zapustnikove dologove pomeni, da tožeči stranki odgovarja s svojim deležem do višine vtoževane terjatve neodvisno od ostalih toženih strank, s katerimi je glede na solidarno obveznost plačila dolga zgolj v regresnem razmerju.

Ker je pritožbeno sodišče prejelo vloge tožeče stranke z dne 11.11.1999 po seji senata, jih ni moglo več upoštevati.

Ker obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.