Jedro

V skladu z določbo 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena. Pritožnici imata zato možnost vračunanja daril zakonitemu dediču v dedni delež in izločitev po 32. členu ZD uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine (I. točka izreka) in za zakonite dediče razglasilo zapustničine otroke A. A., B. B., B. A., C. A. in C. C., vsakega z dednim deležem do 1/5 (II. točka izreka).

2.Dedinji C. C. in A. A. odločitve sodišča ne sprejemata in zoper njo vlagata pravočasno pritožbo. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

2.V pritožbi opozarjata, da je sodišče narok 24. 4. 2024 prekinilo in ga preložilo na nedoločen čas. Zato se nista mogli izreči o vsem. V bistvenem delu naroka je potekala razprava o njunih pisnih izjavah, sodišče pa ni preverilo njune dejanske končne volje in volje ostalih dedičev. Kljub odločitvi, da se narok preloži na nedoločen čas, je sodišče izdalo sklep o dedovanju. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.

2.Sodišče ni upoštevalo, da je dedič C. A. s transakcijskega računa zapustnice po njeni smrti prevzel 2.800 EUR. Zato je nastala razlika med stanjem na dan zapustničine smrti (25.709,42 EUR) in stanjem na dan 21. 10. 2022 (22.909,42 EUR). Dedič C. A. se ne more učinkovito sklicevati, da naj bi predmetni denar na banki dvignil za pogrebne stroške zapustnice. Breme teh stroškov je bil namreč v celoti na njem.

2.Sicer pa C. A. po zapustnici ne bi smel ničesar dedovati. Od nje je že za čas njenega življenja prejel toliko, da je dedno odpravljen. Zato uveljavljata, da se mu kot zakonitemu dediču v dedni delež vračunajo darila, ki jih je prejel od zapustnice za čas njenega življenja. Zapustnica mu je dajala finančna darila; podarila mu je 15.000 EUR in 8.000 EUR. Kot darilo zapustnice naj se upošteva tudi dejstvo, da je imela po zakonu prednost pri dedovanju zaščitene kmetije po zakoncu D. A. Tej pravici se je odpovedala v korist C. A.

2.Dedinja A. A. pa uveljavlja tudi zahtevek po 32. členu ZD. Zahteva, da se iz zapustničinega premoženja izloči del, ki ustreza njenemu prispevku k povečanju in ohranitvi vrednosti zapustničinega premoženja. Njen prispevek ustreza najmanj polovici zapustničinega premoženja. Namesto zapustnice je izpolnjevala obveznost dosmrtnega preživljanja po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Kompletno je obnovila in vzdrževala hišo ter pripadajoči objekt.

3.Pritožba je bila vročena v odgovor preostalim dedičem. Nanjo se je odzvala dedinja B. A. Vendar njen odgovor na pritožbo ni podpisan, zato ga sodišče ni upoštevalo.

4.Sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju - ZD). Dedinji v pritožbi zatrjujeta, da na naroku 24. 4. 2024 zaradi pomanjkanja pravnega znanja nista mogli podati ustreznih izjav. Te sta nameravali s pomočjo odvetnice podati na preloženem naroku, ki pa ga sodišče ni opravilo, ker je izdalo sklep o dedovanju, ne da bi celostno preverilo voljo dedičev.

5.V pritožbi uveljavljata vračunanje daril zakonitemu dediču C. A. v njegov dedni delež, A. A. pa tudi zahtevek za izločitev iz zapustnikovega premoženja, ki ustreza njenemu prispevku k povečanju/ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Opozarjata tudi na razliko v denarnih sredstvih zapustnice ob njeni smrti na dan 27. 7. 2022 in na dan 21. 10. 2022.

6.V skladu z določbo 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba 3. odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena. Pritožnici imata zato možnost vračunanja daril zakonitemu dediču v dedni delež in izločitev po 32. členu ZD uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku mora sodišče tudi razjasniti vprašanja v zvezi z nastalo razliko na zapustničinem transakcijskem računu zaradi dvigov po njeni smrti.

7.Pritožbeno sodišče ne sme samo opraviti zapuščinske obravnave, saj bi s tem prekomerno poseglo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in v pravico do pritožbe. S takšno odločitvijo tudi glede na dosedanje trajanje zapuščinskega postopka ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (2. odstavek 354. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 32, 205, 205/3, 220 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.