Jedro

Izpodbijano obvestilo je bilo izdano na podlagi 47. člena ZUTD, za katerega je Ustavno sodišče odločilo, da je v neskladju z Ustavo RS.

Sodišče je presojalo skladnost izpodbijanega obvestila na način, kot ga je predvidelo Ustavno sodišče RS v zgoraj omenjeni odločbi, in ugotovilo, da tožnik utemeljeno očita, da je tožena stranka pri obravnavi njegove ponudbe kršila postopkovna pravila javnega povabila.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, obvestilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o nesprejemu ponudbe za izvedbo projekta v okviru programa "Usposabljanje na delovnem mestu - mladi" 2019 številka 11055-1826/2019-5 z dne 11. 12. 2019 se odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

**Izpodbijani akt**

1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ oz. tožena stranka) je z izpodbijanim obvestilom odločil, da se ne sprejme ponudba ponudnika (v tem upravnem sporu tožnika), ki je prispela na javno povabilo za izvedbo projekta v okviru programa "Usposabljanje na delovnem mestu - mladi" 2019. 2. Iz obrazložitve obvestila izhaja, da je strokovna komisija pri obravnavi ponudbe na podlagi podatkov v javni evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju ZZZS) ugotovila, da ponudnik ne izpolnjuje vseh pogojev in določil javnega povabila, in sicer ne izpolnjuje pogoja, da ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu za več kot polovico polnega delovnega časa. Ob tem je še navedeno, da se za samozaposleno osebo po tem javnem povabilu šteje oseba, določena v 5. členu Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) in poslovodna oseba oz. direktor družbe v osebni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo ali zavoda, ki je hkrati tudi družbenik te družbe ali ustanovitelj zavoda in zavarovan na tej pravni podlagi ter da je podlaga za odločitev razvidna iz obrazca "Preveritev lastnosti ponudbe", ki se hrani na Zavodu.

**Navedbe strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve pravil postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano obvestilo odpravi in ugotovi, da tožnik izpolnjuje vse pogoje javnega povabila in da se njegova ponudba sprejme, oziroma podredno, da izpodbijano obvestilo odpravi in zadevo vrne v ponovno reševanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, vključno s sodno takso.

4. Tožnik trdi, da izpolnjuje vse pogoje javnega povabila, zaradi česar bi ponudba morala biti sprejeta. Meni, da je jedro spora, ali je tožnik kot fizična oseba z dejavnostjo, ki je vpisan v Poslovni register RS, zaposloval osebo vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe, torej izpolnjevanje pogoja pod točko 3.a iz poglavja 5.1, ki naj ga ne bi izpolnjeval, ter pogoja pod točko 1. iz istega poglavja.

5. Tožnik izpolnjuje vse splošne pogoje iz poglavja 5.1 javnega povabila. Najprej pogoj iz 1. točke poglavja 5.1 javnega povabila, da je vpisan v Poslovni register RS, kar dokazuje s kopijo izpisa iz tega registra, ki jo prilaga tožbi. S tem v zvezi še pojasni pravno ureditev glede poslovnega registra in opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Podatki o dopolnilni dejavnosti se skladno s 143. členom Zakona o kmetijstvu vpišejo v register kmetijskih gospodarstev, od tam pa skladno s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o poslovnem registru v Poslovni register. Prav tako izpolnjuje pogoj iz točke 3.a, in sicer je imel vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo, ki je prijavljena v socialna zavarovanja - evidentirana v evidenci ZZZS. To je A. A., ki od 1. 12. 2018 dalje za nedoločen čas opravlja dela izključno na dopolnilni dejavnosti predelave mleka in turizma, kar je razvidno iz 2. in 3. člena priložene kopije pogodbe o zaposlitvi, kjer so navedeni vrsta delovnega razmerja, delovno mesto, datum nastopa dela in delovne naloge. Nadalje je iz prijave v zavarovanje, tj. priložene kopije obrazca M-1, razvidno, da je A. A. v rednem delovnem razmerju od 1. 12. 2018 dalje. Tožnik je kot nosilec dopolnilne dejavnosti davčno obravnavan po dohodku iz dejavnosti in plača A. A. predstavlja strošek dopolnilne dejavnosti ter je kot taka prikazana v knjigovodski evidenci tožnika.

6. Glede prijave v zavarovanje pojasni, da nosilci dopolnilne dejavnosti kot delodajalci nimajo zavarovalne podlage, česar se striktno držijo tudi uradne osebe na prijavno odjavni službi ZZZS, ki ob prijavi v zavarovanje zahtevajo, da nosilci dopolnilnih dejavnostih svoje zaposlene evidentirajo na zavarovalni podlagi s šifro 016, ki pomeni: zaposleni pri fizičnih osebah - osebe, ki so v delovnem razmerju v RS pri fizičnih osebah, ki ne opravljajo dejavnosti. Na podlagi navedenega je tudi A. A. evidentiran na zavarovalni podlagi 016. Tožnik trdi, da nosilci dopolnilnih dejavnosti svojih zaposlenih ne morejo prijaviti na zavarovalno podlago, ki bi odražala dejstvo, da so zaposleni pri fizični osebi, ki opravlja dejavnost, kar je jedro predmetnega spora. Sodišču predlaga, da to trditev glede težav pri prijavah v zavarovanje preveri pri prijavno odjavni službi ZZZS. Ker se pravno formalno pri zavarovalni podlagi 016 sploh ne sme navesti nosilca dopolnilne dejavnosti kot delodajalca in njegove matične številke, je prepričan, da sodišče ne bo dobilo podatka o številu zaposlenih oseb na dopolnilni dejavnosti. Nadalje pojasni še postopek oddaje prijave v zavarovanje za novo zaposleno osebo B. B. 7. Pri javnih povabilih tožena stranka ne preveri vseh zavarovalnih podlag v evidenci ZZZS, ampak zgolj zavarovalne podlage, ki se nanašajo na poslovne subjekte kot delodajalce, zato sploh ne more ugotoviti, da imajo nosilci dopolnilnih dejavnosti zaposlene osebe. Četudi je pri zavarovalni podlagi 016 zabeleženo dejstvo, da zaposluje nosilec dopolnilne dejavnosti in njegova matična številka (kar sicer skladno z zakonodajo sploh ni dovoljeno), tožena stranka ne prejme podatka, da ima nosilec dopolnilne dejavnosti zaposleno osebo, saj se oseba zavarovana na zavarovalni podlagi 016 šteje kot oseba zavarovana pri fizični osebi brez dejavnosti.

8. Predpisi o prijavah v zavarovanje so torej tisti, ki nosilcem dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki nesporno so fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ne omogočajo, da bi svoje zaposlene evidentirali na zavarovalni podlagi, ki bi odražala dejstvo, da so zaposleni pri fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost. S tem so nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, kljub formalnemu izpolnjevanju vseh pogojev iz javnega povabila, neenakopravno obravnavani napram drugim podobnim subjektom, kot so to samostojni podjetniki posamezniki. Zakonodaja torej vzpostavlja neenakopravno obravnavanje podobnih subjektov v enaki situaciji, kar predstavlja ustavno sporni položaj. Tožnik poudarja, da zaradi neurejenosti zakonodaje na področju prijave z zavarovanje nikakor ni mogel svojega zaposlenega prijaviti na zavarovalno podlago, ki bi odražala dejstvo, da je zaposlen pri fizični osebi z dejavnostjo.

9. Tožnik je nesporno fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisan v Poslovni register RS, a zaradi sistemske napake pri evidentiranju prijave zaposlenega v socialna zavarovanja ni imel možnosti uspeti na javnem povabilu, čeprav formalno izpolnjuje vse pogoje.

10. Toženi stranki očita kršitev pravil postopka, saj je bil v javnem povabilu jasno določen način preverjanja izpolnjevanja pogojev, primarno je bilo določeno, da ZRSZ dejstvo o zaposleni osebi pri ponudniku preveri v evidenci ZZZS, nikjer v javnem povabilu pa ni podrobneje navedeno, v katerem delu se evidenca ZZZS preveri. Tožena stranka očitno ni preverila celotne evidence, saj je njegov zaposleni vpisan v evidenco ZZZS. Sicer pa bi skladno s poglavjem 5.5 javnega povabila tožena stranka bila dolžna pred odločitvijo zahtevati dodatna pojasnila in dokazila glede izpolnjevanja posameznih pogojev iz javnega povabila, česar ni storila, s čimer je tudi kršila pravila postopka.

11. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenim trditvam in predlagala zavrnitev tožbe. Navedla je, da je tožnik določena dejstva pravilno navedel, vendar ne izpolnjuje zakonskega pogoja preverjanja zaposlitve v evidenci ZZZS. Tako gre za zakonsko oviro, da bi bila tožnikova ponudba sprejeta, saj bi Ministrstvo za kmetijstvo moralo spremeniti akte glede statusa dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ker tožnik ni vpisan v poslovni register, ne izpolnjuje pogojev in je bila ponudba zavrnjena.

**Odločanje sodišča** **K I. točki izreka**

12. Tožba je utemeljena.

13. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega obvestila, s katerim je tožena stranka kot izvajalec ukrepa aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ) odločila, da se ne sprejme tožnikova ponudba za izvedbo projekta v okviru programa "Usposabljanje na delovnem mestu - mladi" 2019. 14. Izpodbijano obvestilo je bilo izdano na podlagi 47. člena ZUTD. V 47. členu ZUTD je urejen postopek izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ. Delodajalcu, čigar ponudba je sprejeta, izvajalec ukrepa APZ skupaj z obvestilom o sprejetju ponudbe pošlje še poziv k podpisu pogodbe (peti odstavek 47. člena ZUTD). Delodajalce, katerih ponudba ni sprejeta, izvajalec ukrepa APZ obvesti z dopisom. Zoper odločitev je možen upravni spor (šesti odstavek 47. člena ZUTD).

15. Ustavno sodišče je z odločbo številka U-I-171/17-16 z dne 6. 2. 2020 odločilo, da je 47. člen ZUTD v neskladju z Ustavo RS, in sicer iz razloga, ker zakonodajalec ni jasno določil pravil, na podlagi katerih bi lahko sodišče odločilo v konkretnem sporu in zato tudi delodajalci ne morejo vnaprej vedeti, katere morebitne nepravilnosti lahko uveljavljajo v sodnem postopku. Državnemu zboru je zato naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu RS. Obenem je tudi odločilo, da mora sodišče v upravnem sporu do odprave ugotovljene protiustavnosti presojati zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v ZUTD, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepa APZ, v katalogu ukrepa APZ in v javnem povabilu.

16. Sodišče je presojalo skladnost izpodbijanega obvestila na način, kot ga je predvidelo Ustavno sodišče RS v zgoraj omenjeni odločbi, in ugotovilo, da tožnik utemeljeno očita, da je tožena stranka pri obravnavi njegove ponudbe kršila postopkovna pravila javnega povabila.

17. Predmet javnega povabila, določen v 1. poglavju, je zbiranje ponudb za izvedbo projektov usposabljanja v okviru programa, pri čemer usposabljanje pomeni vključitev brezposelne osebe iz ciljne skupine v delovni proces delodajalca - nosilca projekta, v okviru katerega oseba pod strokovnim vodstvom mentorja opravlja naloge, določene v izbranem programu usposabljanja, z namenom pridobiti znanja, veščine, spretnosti in delovne izkušnje na določenem delovnem mestu, ki ji bodo povečale zaposlitvene možnosti za opravljanje teh ali podobnih del. Delodajalec, izbran na tem javnem povabilu, je nosilec projekta z vsemi svojimi registriranimi enotami in z vsemi vključenimi brezposelnimi osebami iz ciljne skupine, s katerim ZRSZ sklene pogodbo o izvedbi projekta.

18. Namen javnega povabila je določen v 2. poglavju. Javno povabilo je bilo namenjeno izvedbi usposabljanja na delovnem mestu za brezposelne osebe, ki so prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu ter spadajo v ciljno skupino javnega povabila, to so brezposelne osebe, stare do 29 let oziroma mlajše od 30 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na ZRSZ. Ponudbo odda delodajalec, ki za izvedbo projekta ponudbi enega ali več programov usposabljanja.

19. V 5. poglavju javnega povabila so določeni pogoji za oddajo ponudbe, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, da bo lahko uspešen na javnem povabilu.

20. V izpodbijanem obvestilu je tožena stranka kot razlog, da se tožnikova ponudba ne sprejme, navedla neizpolnjevanje vseh pogojev in določil javnega povabila, in sicer, da tožnik ne izpolnjuje pogoja, da ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu za več kot polovico polnega delovnega časa. Ob tem je še dodatno pojasnila, kdo se po tem javnem povabilu šteje kot samozaposlena oseba.

21. Po mnenju sodišča iz povzete obrazložitve obvestila ne izhaja, katerega pogoja tožnik ne izpolnjuje - ali ni imel vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposlene vsaj ene osebe ali tožnik ni samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu za več kot polovico polnega delovnega časa ali nobenega od njiju.

22. Zato po presoji sodišča izpodbijano obvestilo nima razlogov o odločilnih dejstvih. ZUTD je sicer izključil uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP)1, s tem ko je sam uredil zgolj nekatera procesna vprašanja in določil, da naj bi se za druga procesna vprašanja uporabili predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna (prvi odstavek 47. člena ZUTD). Vendar tudi procesna pravila, na katera se je sklicevala tožena stranka v izpodbijanem obvestilu in po katerih je vodila predmetni postopek, to pa so določila javnega povabila in Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog, zahtevajo, da je odločitev, s katerim tožena stranka obvesti ponudnika o glede dodelitve sredstev, obrazložena in ima navedene ugotovitve in razloge zanjo (12. člen Uredbe). Le na tak način je strankam zagotovljena pravica do poštenega postopka. V nasprotnem se namreč stranka do razlogov organa ne more ustrezno opredeliti, prav tako pa ob odsotnosti razlogov, ki so organ vodili k odločitvi, teh ne more preveriti sodišče. 23. Že to pomeni, da je v obravnavanem primeru storjena bistvena kršitev pravil postopka, ki narekuje ugoditev tožbi.

24. Zaradi nadaljnjega obravnavanja zadeve glede tožbenega nasprotovanja obvestilu z vsebinskimi pogoji in s procesnimi pravili javnega poziva sodišče dodaja sledeče. 25. V javnem pozivu je preverjanje izpolnjevanja pogojev določeno v delu 5.5 "Preverjanje izpolnjevanja pogojev" (npr. za izpolnjevanje splošnih pogojev pod točko 6. in 7. je določeno preverjanje v lastnih evidencah tožene stranke; za podatke o plačilu davkov in drugih obveznih dajatev v RS ter podatke glede izplačevanja plač iz uradnih evidenc Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS); za podatke o številu oseb, prijavljenih v obvezna socialna zavarovanja, iz uradnih evidenc ZZZS), pri nekaterih pogojih pa so pravila o preverjanju izpolnjevanja pogojev navedena tudi v okviru opisa samega pogoja (npr. pri pogojih pod 5.2 glede števila oseb na usposabljanju).

26. Za sporni pogoj, ki je v javnem povabilu naveden pod 5.1 (Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati delodajalec) v 3. točki2 in je dodatno pojasnjen v sprotnih opombah 73 in 84, v okviru opisa pogoja nima navedenega posebnega načina preverjanja izpolnjevanja pogoja, velja pa določilo iz dela 5.5, da bo tožena stranka podatke iz uradnih evidenc pridobila v času odločanja o ponudbi po uradni dolžnosti (npr. na AJPES, Ministrstvu za finance in v drugih evidencah) ter da lahko tožena stranka od delodajalca zahteva dodatna pojasnila ali dokazila v zvezi s prejeto ponudbo oziroma izpolnjevanjem posameznih pogojev tega javnega povabila.

27. V izpodbijanem obvestilu se je tožena stranka glede neizpolnjevanja pogoja sklicevala na podatke v javni evidenci ZZZS ter na obrazec "Preveritev lastnosti ponudbe", ki pa ga v upravnem spisu, ki ga je sodišču predložila tožena stranka, ni. Je pa v upravnem spisu "Obrazec za preverjanje izpolnjevanja pogojev ponudnika in meril za sprejetje ponudbe". Iz tega obrazca izhaja, da tožnik izpolnjuje nadaljnji splošni pogoj iz 10. točke, da je zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja v zadnjih 6 mesecih. Iz Uradnega zaznamka o vpogledu v uradne evidence drugih upravljavcev zbirk podatkov, številka 11055-1826/2019-2, ki se tudi nahaja v predloženem upravnem spisu, je za tožnika iz Podatkov ZZZS sicer navedeno, da je "število zaposlenih v zadnjem mesecu pred oddajo ponudbe brez subv. zaposlitev: 0" ter "število zaposlenih pred 12 meseci brez subvencioniranih zaposlitev: 0", hkrati pa je v istem uradnem zaznamku med Podatki iz FURS - REK obrazec razvidno, da tožnik izplačuje "1001- Plača in nadomestila plače", z datumi izplačil od 18. 6. 2019 - 18. 11. 2019 in število prejemnikov 2. To pomeni, da je tožena stranka iz uradnih evidenc ugotovila, da tožnik izplačuje plače in nadomestila plače (plača pomeni plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi) 2 prejemnikoma.

28. Glede na te podatke (o nič zaposlenih osebah in dveh prejemnikih plače), bi bila tožena stranka pri obravnavi tožnikove ponudbe dolžna postopati skladno s postopkovnimi pravili, kot jih je določila v javnem povabilu. Tako je v 7. poglavju (Oddaja ponudbe na javno povabilo), kjer so določena pravila glede oddaje ponudbe in ravnanja tožene stranke s ponudbo, določeno (v 11. odstavku), da bo delodajalec, ki bo oddal nepopolno ali nerazumljivo ponudbo, v roku 8 dni od obravnave ponudbe pozvan k njeni dopolnitvi oziroma pojasnitvi, hkrati pa je v 10. odstavku opredeljeno, da se za nerazumljivo šteje ponudba, v kateri navedeni podatki odstopajo od podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, in ponudba, ki vsebuje napake ali nejasnosti, vezane na vsebino programa usposabljanja.

29. Če je torej tožena stranka ugotovila, da v ponudbi navedeni podatki (da tožnik izpolnjuje vse pogoje) odstopajo od podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc (da tožnik nima zaposlenih delavcev oz. ni samozaposlen v zadnjih 3 mesecih pred oddajo ponudbe; hkrati pa izplačuje plačo dvema osebama), bi morala ponudbo obravnavati kot nerazumljivo ponudbo in v roku 8 dni od obravnave ponudbe tožnika pozvati k njeni dopolnitvi oziroma pojasnitvi. Ker tega ni storila, je torej ravnala v nasprotju s postopkovnimi pravili. Posledično tožnik ni imel možnosti predložiti dokazil, s katerimi dokazuje zaposlitev delavca v zadnjih 3 mesecih pred oddajo ponudbe.

30. Glede presoje pogoja, da je kot delodajalec samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu, za več kot polovico polnega delovnega časa, pri čemer v tem javnem pozivu velja, da se kot samozaposlena oseba šteje oseba, določena v 5. členu ZUTD, in poslovodna oseba oz. direktor družbe v osebni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo ali zavoda, ki je hkrati tudi družbenik te družbe ali ustanovitelj zavoda in zavarovan na tej pravni podlagi, sodišče pojasnjuje, da je za to presojo pomembna opredelitev iz 12. točke 5. člena ZUTD, ki določa kot samozaposleno osebo tisto osebo, ki opravlja katero koli samostojno dejavnost. Pri tem pa so primeroma navedeni samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali katero drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo.

31. Ker so bila v predmetni zadevi kršena pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano obvestilo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Pri tem je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

32. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti tožena stranka, odločanje o vsebini izpodbijanega akta ni bilo mogoče, zato sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1).

33. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnimi interesi (prva alineja drugega odstavka odstavka 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

34. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožeči stranki, ker je bila zadeva rešena na seji in v postopku ni imel pooblaščenca, stroški v višini 15,00 EUR. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti tožena stranka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

35. Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 Če se odločbe ne da preizkusiti, torej v primeru odsotnosti obrazložitve odločbe, kot jo določa 214. člen ZUP, je to bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. 2 Pogoj se glasi: Delodajalec a) ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba (opomba 7), ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu, za več kot polovico polnega delovnega časa (opomba 8), ali b) je perspektivni delodajalec (opomba 9). 3 Opomba 7 se glasi: Za samozaposleno osebo se po tem javnem povabilu šteje oseba, določena v 5. členu ZUTD, in poslovodna oseba oz. direktor družbe v osebni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo ali zavoda, ki je hkrati tudi družbenik te družbe ali ustanovitelj zavoda in zavarovan na tej pravni podlagi. 4 Opomba 8 se glasi: Pogoj zaposlitve ene osebe je izpolnjen le, če je imel delodajalec zadnje tri mesece pred oddajo ponudbe zaposleno vsaj eno osebo z najmanj polovičnim delovnim časom ali je bil enako obdobje samozaposlena oseba.