Jedro

Šele če sodišče ugotovi, da nista možni tako fizična delitev v naravi kot fizična delitev z doplačilom razlike, lahko odloči, da se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev stvari).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je s sklepom sklenilo, da se skupno premoženje J. Ž. in A. Ž., ki obsega nepremičnine pod vl. št. 340 in vl. št. 1, obe k.o. D. L., kjer sta solastnika, predlagateljica J. Ž. do 179/224 in nasprotni udeleženec A. Ž. do 45/224, razdeli tako, da se delitev opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička v sorazmerju s solastniškimi deleži. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da bi sodišče lahko opravilo ogled na kraju samem in ob tem ugotovilo, da je brez težav možno nasprotnemu udeležencu dodeliti nepremičnine parc. št. 925/2 k.o. D. L., kakor tudi ustrezni del parc. št. 934/2 k.o. D. L., ki je fizično povezan s parc. št. 934/5 k.o. D. L., na kateri ima nasprotni udeleženec zgrajeno stanovanjsko stavbo, v kateri stanuje. Očitek sodišča, da je predlagateljica deležna brezplačne pravne pomoči, je deplasiran, saj je možno solastne nepremičine v naravi razdeliti tako, da nobena stranka ne bi drugi ničesar izplačevala. Vedno mora sodišče težiti, da se opravi delitev v naravi. Vprašanje je, ali se bo kdo na javni dražbi sploh javil, saj ima v osrednjem delu solastnih stvari parcelo nasprotni udeleženec.

Pritožba je utemeljena.

Upoštevaje zakonsko izhodišče določila 2. odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (1) (SPZ) si je sodišče dolžno prizadevati za fizično delitev stvari, pri čemer naj lastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes, saj so interesi udeležencev najbolj varovani takrat, kadar vsi dobijo dele stvari v naravi, in to v sorazmerju s solastninskimi deleži. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo razlogi, zakaj ni mogoča fizična delitev stvari v naravi z izplačilom razlike v vrednosti, ne pa tudi razlogi, zakaj ni mogoča fizična delitev stvari v naravi (2. odstavek 70. člena SPZ). Ker izpodbijani sklep razlogov o tem, zakaj fizične delitve stvari v naravi ni mogoče opraviti, na kar utemeljeno opozarja pritožnica, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP. Zaradi navedenega je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pri čemer se zadeva vrne v novo sojenje drugemu sodniku (356. člen ZPP v zvezi z 366. členom ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, ali je fizična delitev stvari v naravi upoštevaje določilo 2. odstavka 70. člena SPZ mogoča. Zaradi navedenega naj sodišče po potrebi opravi tudi ogled na kraju, kar je predlagala predlagateljica (220. člen ZPP). Šele če bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da fizična delitev stvari v naravi z upoštevanjem upravičenega interesa in potreb posameznega solastnika do določenega dela stvari ni mogoča, bo v skladu z določilom 4. odstavka 70. člena SPZ odločilo, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).

(1) Ur. l. RS, št. 87-4360/2002