Jedro

13.V zadevi VSL I Cpg 234/2022 z dne 15. 2. 2022 je pritožbeno sodišče že zavzelo jasno stališče, da ni nobenega dvoma v pravilnost materialnopravnega zaključka prvostopnega sodišča, da ima zgodnejši fiduciarni upnik prednost pred kasnejšim izvršilnim upnikom tudi, ko gre za odstop/rubež bodočih terjatev. Razmerje med zgodnejšim pogodbenim fiduciarnim odstopom (bodočih) terjatev v zavarovanje in kasnejšim rubežem istih (bodočih) terjatev v izvršilnem postopku je bilo obravnavano v sodbi VS RS III Ips 27/2021 in v njej zavzeto stališče, da je že s pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje dolžnikova terjatev do dolžnikovega dolžnika prešla iz njegove premoženjske sfere v sfero cesionarja, in da se sklep o rubežu na te terjatve ni mogel nanašati. Tudi v primeru, da se šteje, da začne cedentovo razpolagalno upravičenje pri odstopu bodočih terjatev učinkovati šele z nastankom terjatve, (enako pa tudi rubež), se prioriteta upnika določi glede na zgodnejši zavezovalni posel. Upnik je z rubežem in s kasnejšim sklepom o prenosu pridobil le poplačilno upravičenje, tj. pooblastilo, da od dolžnikovega dolžnika zahteva plačilo zarubljene terjatve, ki se lahko nanaša tudi na bodoče terjatve dolžnika do njegovega dolžnika po tem, ko te nastanejo. Niti s sklepom o rubežu niti s sklepom o prenosu pa ni odločeno o tem, ali dolžnikova terjatev do njegovega dolžnika sploh obstoji, niti ni odločeno o njeni pripadnosti, ali pripada dolžniku, niti ni dolžnikovemu dolžniku z navedenima sklepoma naloženo, da terjatev plača upniku.

Pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben, ampak fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Zato s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Podobno stališče je sodna praksa že zavzela v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev.

Izrek

14.V primeru odstopa terjatev v zavarovanje (fiduciarna cesija), se ureditev večkratnega odstopa iste terjatve ravna po določilu 207. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Ta določa, da če je bila ista terjatev večkrat odstopljena v zavarovanje, pridobi terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena. Enako velja po oceni pritožbenega sodišča v primeru kolizije med odstopom (bodoče) terjatve v zavarovanje in izvršbo na isti (bodoči) terjatvi. Sklep o rubežu in prenosu terjatve je izvršilno sredstvo, ki nadomešča voljno dejanje dolžnika oziroma pomanjkanje voljne komponente cesije na dolžnikovi (cedentovi) strani, gre torej za neke vrste prisilno cesijo (glej sklep VSL II Ip 3698/2014 in sklep VSL I Ip 697/2016). Utemeljena je zato uporaba enakega pravila o vrstnem redu, če je bila ista terjatev večkrat odstopljena (207. člen SPZ).

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

15.V konkretnem primeru je bila pogodba o odstopu terjatve v zavarovanje sklenjena v obliki notarskega zapisa, zaradi česar ni možnosti zlorabe (npr. antedatiranja pogodbe). Iz SPZ jasno izhaja, da je v tem primeru položaj fiduciarja varovan. V primeru konkurence fiduciarja v razmerju do drugih upnikov fiducianta, ki so imetniki veljavnih zavarovanj s temi terjatvami, je odločilen čas nastanka zavarovanja, ki se določi po pravilih, s katerimi se rešujejo problemi večkratnih odstopov istih terjatev. V takšnem primeru ima nedvomno prednost predhodni fiduciarni odstop terjatev pred poznejšim rubežem terjatev. Polemika (glede na sodbo VSRS III Ips 27/2021 z dne 25. 1. 2022) je zgolj, ali ima takšno prednost tudi prostovoljni pogodbeni fiduciarni odstop terjatev, ki ni sklenjen v obliki notarskega zapisa. Vendar v konkretnem primeru te dileme ni, saj je bila anticipirana fiduciarna cesija sklenjena v obliki notarskega zapisa.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (p.d. 608) zavrnilo ugovora upnikov A., d. o. o. in B., d. o. o. (I. točka izreka) ter odločilo, da se opravi razdelitev posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase (terjatve do C. za elektriko, proizvedeno do začetka stečaja iz D.) z dne 10. 4. 2024, ki je sestavni del izreka in objavljen hkrati z objavo tega sklepa (II. točka izreka).

2.Upnik s pritožbo (p.d. 622) izpodbija sklep v celoti, zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in upravitelju naloži, da pripravi nov načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, v katerem bo upošteval stališča upnika.

16.Navedeno stališče potrjuje tudi dr. Damijan Orož, in sicer, da kasnejša prisilna izvršba ne vpliva na zgodnejšo poplačilo pravice pridobitelja prej odstopljene terjatve v zavarovanje. Sklicuje se na ureditev v Avstriji, kjer je izrecno urejeno, da kasnejša prisilna izvršba na predhodno (zgodnejšo) cesijo nima vpliva (par. 300.a EO). Če je bila terjatev cedirana pred vročitvijo sklepa o rubežu dolžniku, bo izvršba enostavno neuspešna; če je bila cedirana v zavarovanje, pa bo imela kasnejša prisilna cesija le kasnejši vrstni red za poplačila kasnejšega izvršilnega upnika.

3.Upravitelj se v odgovoru na pritožbo (p.d. 636) sklicuje na svoj odgovor na ugovor upnika.

4.Pritožba ni utemeljena.

17.Bistvena lastnost fiduciarne cesije je njena diskretnost in obvestilo dolžniku odstopljene terjatve ni potrebno. Pogodba o odstopu terjatev je veljavno sklenjena tudi, če dolžnik odstopljene terjatve o odstopu terjatve ni obveščen.

O konkurenci med zgodnejšim pogodbenim odstopom bodočih terjatev v zavarovanje in kasnejšim rubežem teh istih bodočih terjatev v izvršilnem postopku

18.Obligacijski zakonik (OZ) drugače od SPZ temelji na prioriteti obvestitve. Če je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku oglasil (420. člen OZ). Vendar se v konkretnem primeru veljajo specialne določbe SPZ o odstopu terjatev v zavarovanje, ki ne temeljijo na principu obvestitve ampak na prioriteti cesije. Ne gre namreč za konkurenco navadne in fiduciarne cesije, kjer je po ustaljenem stališču pravne teorije in sodne prakse odločilen trenutek obvestitve dolžnika o odstopu terjateve skladno s 420. členom OZ.

5.V tem stečajnem postopku stečajno maso med drugim sestavljajo terjatve do C., d. o. o. (v nadaljevanju: C.) za proizvedeno elektriko iz štirih sončnih elektrarn, ki prestavljajo štiri posebne stečajne mase. Na posebni stečajni masi 4, ki jo sestavljajo terjatve do C. proizvedeno iz male fotonapetostne elektrarne D., je več upnikov prijavilo svojo ločitveno pravico, eni na podlagi pogodbenega odstopa sedanjih in bodočih terjatev v zavarovanje, drugi pa na podlagi raznih sklepov o izvršbi. Upnik E., S.à r.l. je prijavil svojo ločitveno pravico na podlagi pogodbene anticipirane (v naprej dogovorjene) cesije. Anticipirana cesija se nanaša na individualno še nedoločene, toda določljive bodoče terjatve do C., za elektriko proizvedeno D. Ker je bil odstop terjatve sklenjen v zavarovanje dolžnikovih terjatev, gre za anticipirano fiduciarno cesijo. Po sklenitvi te pogodbe je pritožnik v izvršilnem postopku dosegel rubež teh istih bodočih terjatev.

6.Ugovor upnika zoper posebno razdelitev terjatev do C., za elektriko, proizvedeno do začetka stečaja iz D., se je v bistvenem nanašal na razrešitev konflikta oziroma konkurence med zgodnejšim pogodbenim odstopom bodočih terjatev v zavarovanje (sedanjega upnika E., S.à r.l.) in kasnejšim rubežem teh istih bodočih terjatev v kasnejšem izvršilnem postopku (pritožnika). Pritožnik izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da v primeru pogodbenega odstopa bodočih terjatev v zavarovanje dolžnikova bodoča terjatev preide iz premoženjske sfere dolžnika v sfero cesionarja, zato se sklep o rubežu na te terjatve ne more nanašati. Nasprotuje tudi nadaljnjemu stališču prvostopenjskega stališča, da četudi bi se štelo, da temu ni tako, se prioriteta upnika določi glede na zgodnejši zavezovalni posel, sklicujoč se na sodbo VSL I Cpg 234/2022 z dne 15. 2. 2023.

19.Zato tudi niso pomembne pritožbene navedbe, da upnik E., S.à r.l. ni zatrjeval in ne izkazal, da bi bila družba C. obveščena o fiduciarnem odstopu terjatev. Sicer pa je iz prilog prijave terjatve upnika E., S.à r.l. razvidno, da je družba C. iz naslova odstopljenih terjatev v zavarovanje plačevala novemu upniku, kar predpostavlja, da je bila družba C. o odstopu terjatev obveščena. C. (dolžnikov dolžnik) terjatev za proizvedeno elektriko namreč ni plačevala neposredno svojemu sopogodbeniku (dolžniku), ampak novemu upniku (dolžnikovemu kreditodajalcu oziroma njegovim pravnim naslednikom). Gre torej za enako situacijo kot v zadevi VSL I Cpg 234/2022, ko je bil dolžnikov dolžnik z vsemi fiduciarnimi odstopi polno seznanjen, saj je dolžnikove terjatve nakazoval neposredno fiduciarnemu upniku.

7.Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 27/2021 z dne 25. 1. 2022 obravnavalo ne samo dospele (navadne) terjatve, ampak tudi bodoče terjatve, saj so bile predmet odstopa vse sedanje in tudi bodoče terjatve (točka 6. obrazložitve). Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da se stališče VSRS v sodbi III Ips 27/2021 z dne 25. 1. 2022 nanaša tudi na bodoče terjatve. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da je odstop terjatve razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, ki neposredno učinkuje na premoženjsko pravice, kar pomeni, da ima sklenitev takega posla takojšen učinek na prenos te premoženjske pravice s cedenta na cesionarja. Gleda na navedeni takojšnji učinek odstopa terjatve, po oceni pritožbenega sodišča ni pomembno, ali so terjatve že nastale do trenutka učinkovanja rubeža.

8.Pri anticipirani fiduciarni cesiji se zastavlja vprašanje, ali pridobi fiduciar terjatev ob njenem nastanku direktno ali indirektno, torej preko fiducianta. V kolikor pridobi fiduciar terjatev direktno, govorimo o sistemu neposredne pridobitve terjatve, kar bi pomenilo, da bi terjatev nastala kar pri fiduciarju, pri čemer fiduciant ne bi postal imetnik vnaprej prenesene terjatve niti za juridično sekundo. Če pa pridobi fiduciar terjatev indirektno, preko fiducianta, govorimo o sistemu posredne pridobitve terjatve. To pomeni, da postane imetnik terjatve, ko le-ta nastane, najprej fiduciant, toda le za logično sekundo, saj se takoj aktivirajo razpolagalno pravni učinki anticipirane cesije, kjer rezultirajo v spremembi pripadnosti terjatve. Terjatev se torej najprej ustavi v premoženju fiducianta ter nato takoj preide na fiduciarja v zavarovanje. Če pride cedent v stečaj, preden se aktivirajo pravni učinki anticipirane fiduciarne cesije, bo pri sistemu posredne pridobitve terjatev ob njenem nastanku "padla" v stečajno maso. Stečajni dolžnik namreč zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka izgubi razpolagalno sposobnost ex lege in zato terjatev ne more več (po derivativni podlagi seveda) nadaljevati pot v premoženje cesionarja.

20.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče ni našlo nobenih napak sojenja, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. členom ZFPPIPP).

9.Enako izgubo razpolagalne sposobnosti zatrjuje pritožnik zaradi poznejšega rubeža istih dolžnikovih bodočih terjatev. Po sklepu VSRS III Ips 101/2013 z dne 11. 11. 2014, na katerega se sklicuje pritožnik, se z dnem začetka stečajnega postopka prenos terjatev v premoženje fiduciarja ustavi. Po tem stališču odstopnik z začetkom stečajnega postopka izgubi razpolagalno sposobnost na prilivih, ki so po začetku stečajnega postopka prispeli na njegov transakcijski račun. V konkretnem primeru pa je položaj drugačen, saj so predmet zavarovanja zgolj terjatve, nastale do začetka stečaja. Gre namreč za terjatve (do C.) za elektriko, proizvedeno iz D. do začetka stečaja.

10.Držijo upnikove navedbe, da pri anticipirani fiduciarni cesiji nastopijo učinki spremembe pripadnosti terjatev šele, ko terjatev nastane. Pomembno pa je, da za kasnejše učinke spremembe pripadnosti terjatve zadostuje že predhodni sklep zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla. Dodatni prenosni akt cesije ni potreben. Fiduciarno prenesene terjatve prehajajo v premoženje fiduciarja samodejno in takoj ko nastanejo. Fiduciarni upnik pridobi polno pravico na terjatvi tako, da postane imetnik terjatve in je sposoben z njo razpolagati.

Zveza:

11.Glede na navedeno, so že s sklenitvijo cesijske pogodbe kot razpolagalnega pravnega posla izpolnjeni pogoji za kasnejše učinke prenosa terjatve. Cesija z neposrednim učinkom zavezuje cedenta. Ta je svojo razpolagalno moč prenesel in okoliščina, da ta moč v trenutku razpolaganja sploh še ni nastala, ne igra nobene vloge. Cedent v času do nastanka terjatve svojega dejanja ne more preklicati. Cesionar dobi terjatev v trenutku, ko nastane. Tudi, če se postavimo na stališče pravne teorije (R. Vrenčur, Globalna fiduciarna cesija, Pravna praksa, št. 32 – 33, 2001) in sodne prakse (sodba VSL III Ips 101/2013 z dne 11. 11. 2014 ) glede posredne pridobitve terjatve, pa je za razmerje do poznejšega rubeža te iste bodoče terjatve bistveno, da učinki anticipirane fiduciarne cesije nastopijo z nastankom terjatve samodejno. Dolžnik ne opravi nobenega pravnega dejanja, ko nastane terjatev. To je nesporno.

12.Zato po stališču pritožbenega sodišča s poznejšim rubežem iste bodoče terjatve v izvršilnem postopku, dolžnik ni izgubil svoje pretekle razpolagalne sposobnosti. Potrebno je namreč upoštevati učinek rubeža (bodoče) terjatve. Ta je opredeljen v 107. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da s sklepom, s katerim dovoli rubež denarne terjatve (sklep o rubežu), prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati, in sicer tudi iz zastave, ki je bila dana v njeno zavarovanje, ali kako drugače z njo razpolagati. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico. V konkretnem primeru je dolžnik že razpolagal s terjatvijo, in to pred izdajo sklepa o rubežu (s sklenitvijo pogodbene anticipirane fiduciarne cesije). Učinek sklepa o rubežu se na to njegovo preteklo razpolaganje po oceni pritožbenega sodišča ne nanaša. S sklepom o rubežu ni odločeno o obstoju in višini terjatve, dolžnikov dolžnik lahko še vedno utemeljeno ugovarja plačilu (prvi in tretji odstavek 120. člena ZIZ) in s sklepom o rubežu upnik ni pridobil izvršilnega naslova zoper dolžnikovega dolžnika. Prisilno (s sredstvi izvršbe) se dejansko zarubi in prenese terjatev pogojno – če obstoji in v obsegu kot obstoji (tako sklep VSL II Ip 3698/2015), kar pa ni predmet ugotavljanja v izvršilnem postopku, kjer se dovoli rubež in prenos.

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 207 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 107 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 420

Podobno je sodna praksa že zavzela stališče v primeru prisilne poravnave, da se prenos terjatev v zavarovanje, ki je imel podlago v anticipirani fiduciarni cesiji, nadaljuje v premoženje fiduciarja tudi po začetku prisilne poravnave. S sklenitvijo pogodbe o globalni fiduciarni cesiji je odstopnik razpolagal s svojimi točno določenimi bodočimi terjatvami. Z njimi je razpolagal že ob sklenitvi pogodbe, ko je še bil razpolagalno sposoben. Enako stališče, da učinek fiduciarne cesije nastopi že v trenutku sporazuma o cesiji, ki ga skleneta fiduciant in fiduciar zagovarja tudi pravna teorija.

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.